Napake pri zalivanju paradižnikov, zaradi katerih plodovi pokajo in gnijejo

Paradižnik je ena najbolj priljubljenih vrtnin slovenskih vrtov, hkrati pa tudi ena najbolj občutljivih, ko govorimo o pravilnem zalivanju. Ravno poleti, ko temperature nihajo med vročinskimi valovi in močnimi nevihtami, se pri številnih vrtičkarjih pojavijo težave. Plodovi pokajo, na spodnjem delu začnejo gniti, rastline pa so videti, kot da nenadoma izgubljajo svojo moč. Vzrok za takšne pojave pa pogosto ni bolezen, pač pa napačen način zalivanja.

Ena najpogostejših napak, ki jih lahko zagrešimo, je neredno zalivanje. Paradižnik ne mara ekstremov, ne dolgotrajne suše in ne nenadnega obilja vode. Ko je zemlja več dni popolnoma suha, rastlina začne varčevati z vlago. Če nato vrt obilno zalijemo ali pride močan naliv, plodovi hitro vsrkajo veliko količino vode. Njihova kožica tega pritiska ne zdrži in paradižniki popokajo. Takšni plodovi sicer niso nevarni za uživanje, a hitreje zgnijejo in privabljajo škodljivce.

Ritmičnost je pomembna

Vrtnarji zato priporočajo enakomerno zalivanje. Bolje je zalivati manj pogosto, a takrat temeljito, kot vsak dan po malem. Idealno je, da zemlja ostane rahlo vlažna tudi v globini, ne pa razmočena le na površini. Pri visokih temperaturah paradižnik običajno potrebuje obilno zalivanje nekajkrat tedensko, odvisno od tipa zemlje in lege vrta. V času vročinskih valov moramo biti pri zalivanju še bolj dosledni.

VIDEO: Fenomen paradižnika na slovenskih vrtovih – nasveti in triki vrtnarskih mojstrov (Jerneja Jošar in Jernej Mazej)

Velika napaka je tudi zalivanje po listih. Kapljice vode na listkih v kombinaciji z vročino ustvarijo idealne razmere za razvoj glivičnih bolezni, kot sta krompirjeva plesen in pegavost listov. Poleg tega mokri listi ponoči ostanejo vlažni dlje časa, kar še poveča tveganje za razvoj raznih plesni. Paradižnik zato vedno zalivamo pri tleh, neposredno ob koreninah.

Še ena pogosta težava je zalivanje ob nepravem času dneva. Sredi dneva, ko sonce najbolj pripeka, velik del vode izhlapi, preden sploh doseže korenine. Rastline pa lahko zaradi temperaturnega šoka celo utrpijo močan stres. Najprimernejši čas za zalivanje je zgodaj zjutraj, ko so temperature nižje in imajo rastline dovolj časa, da vsrkajo vlago. Možno je tudi večerno zalivanje, vendar le, če noči niso prehladne in vlažne.

Mnogi vrtičkarji se srečujejo tudi z gnitjem spodnjega dela plodov, ki mu pravimo suha gniloba paradižnika. Videti je kot temna, usnjata lisa na spodnjem delu ploda. Čeprav deluje kot bolezen, pa gre največkrat za težavo zaradi neenakomerne oskrbe z vodo in slabšega dostopa do kalcija. Ko rastlina izmenično trpi sušo in nato dobi preveč vode, korenine namreč kalcija ne morejo učinkovito prenašati do plodov.

Pomaga lahko tudi zastirka okoli rastlin. Slama, pokošena trava ali druga organska zastirka preprečujejo hitro izhlapevanje vode iz tal, zemlja ostaja hladnejša, vlaga pa bolj stabilna. Tako paradižnik lažje raste brez večjega stresa. Pri paradižniku torej ni najpomembnejše, koliko vode mu namenimo, temveč kako dosledno to počnemo.