Ne pustite gred praznih: teh 10 vrtnin lahko posadite avgusta in pobirate vse do zime

Avgust na zelenjavnem vrtu še zdaleč ne pomeni konca sezone. Ko pospravimo poletni pridelek, lahko prazne grede ponovno zapolnimo z vrtninami, ki jim bolj kot poletna pripeka ustrezajo nekoliko hladnejši dnevi.

Za pozno poletno setev in sajenje so najprimernejše hitro rastoče solatnice, nekatere korenovke ter vrtnine, ki dobro prenašajo nižje temperature. Najboljše pri tem pa je, da bomo pri nekaterih prvi pridelek pobirali že čez nekaj tednov, druge pa bodo na gredi ostale vse do zime ali celo prezimile.

1. Motovilec

Motovilec je ena najbolj hvaležnih vrtnin za jesenski in zimski vrt. Sejemo ga lahko ves avgust, poznejše setve pa pogosto pobiramo še pozimi ali zgodaj spomladi. Ker v vroči zemlji kali počasneje, je pomembno, da je zemlja do vznika ves čas rahlo vlažna.

Pobiranje: od jeseni do pomladi.

2. Špinača

Špinači vroče poletje ne ustreza najbolje, konec avgusta pa razmere zanjo postanejo precej ugodnejše. Sejemo jo neposredno na gredo, pomembno pa je tudi, da če jo sejemo večkrat v razmiku dveh tednov, bomo sveže liste pobirali precej dlje.

Pobiranje: jeseni ali zgodaj spomladi.

3. Rukola

Rukola je ena najhitreje rastočih vrtnin, saj lahko prve mlade liste ob ugodnem vremenu režemo že tri do štiri tedne po setvi. Ker hitro raste, jo je bolje sejati večkrat po manjših količinah kot vse naenkrat.

Pobiranje: od zgodnje jeseni naprej.

4. Mesečna redkvica

Redkvica je odlična izbira za zapolnjevanje praznih mest med večjimi vrtninami. V primerjavi s poletnimi setvami jesenski pridelek pogosto razvije lepše in bolj sočne korene, saj ni izpostavljen največji vročini, najlepše pa uspeva v enakomerno vlažni zemlji.

Pobiranje: približno štiri do šest tednov po setvi.

5. Repa

Za jesenski pridelek je repo najboljše posejati čim prej v avgustu, saj potrebuje nekoliko več časa za razvoj kot redkvica. Korene pobiramo pozno jeseni, del pridelka pa lahko ob milejši zimi ostane tudi na vrtu.

Pobiranje: pozno jeseni in v začetku zime.

6. Kodrolistni ohrovt

Avgust je eden najboljših mesecev za sajenje sadik kodrolistnega ohrovta. Odlično prenaša nizke temperature, po prvi slani pa listi pogosto postanejo še slajši, saj rastlina del škroba pretvori v sladkorje. Če sadik še nimate, jih je v tem času bolje kupiti kot sejati, saj je za setev semena v večini Slovenije avgust že nekoliko pozen.

Pobiranje: od jeseni pa vse do zime.

Zdaj je popoln čas za sajenje kodrolistnatega ohrovta, saj v hladnem vremenu pogosto postane še slajši. Foto Sophiecat/Shutterstock

7. Blitva

Čeprav jo večina seje spomladi, je odlična tudi za avgustovsko setev. Ob topli jeseni bomo prve liste pobrali že letos, sicer pa bo brez težav prezimila in spomladi ponovno odgnala.

Pobiranje: jeseni in ponovno spomladi.

8. Jesenska solata

Avgust je pravi čas za jesenske in prezimne sorte solate. Še boljše kot setev se obnese sajenje sadik, ki jih lahko posadimo na prazne grede ali med paradižnik, papriko in druge vrtnine, ki bodo kmalu zaključile sezono.

Pobiranje: jeseni, nekatere sorte tudi pozimi ali zgodaj spomladi.

9. Pak choi in druge azijske listnate vrtnine

Pak choi, mizuna, mibuna in tatsoi imajo precej raje pozno poletje kot vroč julij. Hitro rastejo, dobro prenašajo hladnejše vreme in jih lahko pobiramo kot mlade liste ali pustimo, da razvijejo večje rozete. Ker spadajo med kapusnice, jih ne sadimo na gredo, kjer so letos že rasli zelje, brokoli ali cvetača.

Pobiranje: od jeseni naprej.

10. Stročji fižol (če pohitite)

Če ste prvi posevek že pobrali, je začetek avgusta zadnja priložnost za novo setev nizkega stročjega fižola. Izberite zgodnje sorte z rastno dobo približno 50 do 60 dni, saj bodo tako še pred prvimi jesenskimi ohladitvami razvile stroke.

Pobiranje: september in oktober.

Pred setvijo ne pognojite vsega vrta

Ko se greda izprazni, najprej odstranimo ostanke prejšnjih rastlin in plevel, nato zemljo plitvo zrahljamo. Če je bila greda spomladi dobro pognojena, dodatno močno gnojenje večinoma ni potrebno, po potrebi, če zgornjo plast zemlje izboljšamo z nekaj zrelega komposta. Pri načrtovanju nove setve pa nikar ne pozabimo niti na kolobar; kapusnic ne sadimo za kapusnicami, stročnic pa ne sejemo vedno na isto mesto.

Če zdaj zasadite grede z novimi sadikami, boste pridelek lahko obirali vse do zgodnje zime. Foto Gardens By Design/Shutterstock

Največja težava avgustovskih setev

Avgustovska vročina hitro izsuši zgornjo plast zemlje, zato veliko semen sploh ne vzklije. Po setvi je zato pomembno, da zemljo nežno zalivamo in skrbimo, da ostane do vznika ves čas rahlo vlažna. Najbolje je zalivati z zalivalko z drobnim razpršilcem, saj močan curek lahko izpere seme.

Sejte večkrat, ne vsega naenkrat

Pri rukoli, redkvici, špinači in solati je veliko bolje sejati manjše količine vsakih deset do štirinajst dni, saj boste tako sveže liste pobirali precej dlje, pridelek pa ne bo dozorel naenkrat.

Avgust je zato eden najbolj podcenjenih mesecev na zelenjavnem vrtu. Z nekaj nove setve in sadikami lahko prazne grede hitro spet ozelenijo, vi pa boste domačo zelenjavo pobirali še dolgo po tem, ko bodo poletni paradižniki in bučke že zaključili svojo sezono.