Neuspele setve – kaj narediti

V dneh na prehodu iz poletja v jesen ima veliko vrtičkarjev opraviti z neuspelimi setvami: je skoraj tri tedne od setve motovilca, blitve ali zimske solate dovolj, da bi seme vzklilo? Da, solatnice in druga listna zelenjava bi v tolikšnem času že morale pokukati iz zemlje in hitro napredovati. Na splošno seme vrtnin v toplem delu leta kali veliko hitreje kot zgodaj spomladi – razlog so toplejša tla.

A tudi poletne setve so občutljive: če smo sejali kakovostno seme, skrbeli za redno vlažnosti in seme zaščitili pred ptički s tanko plastjo substrata ali morda kopreno, so razlog za neuspeh skoraj gotovo previsoke temperature tal. Zemlja je temna in njene temperature so veliko višje kot temperature zraka. Velja, da semenu ne ustrezajo temperature nad 30 stopinj Celzija, semenu motovilca celo temperature pod 25 stopinj zelo zmanjšajo kaljivosti. Zato velja, da solatnice še proti koncu poletja sejemo v senco visokih rastlin, kot so paradižnik, paprike, visoki fižol, ali pa tla zasenčimo z olistanimi vejicami.

Zimska solata posavka: zgodaj jeseni sejemo, spomladi jemo

Res pa je, da so setve včasih muhaste: včasih isto seme posejemo v istem času, na dve različni gredici, pa ena setev uspe, druga pa ne. Včasih je razlog predhodna kultura ali soseščina druge vrtnine (oglejte si dobre in slabe sosede posameznih vrtnin), včasih pa tudi ne.

Gredico, na kateri setev ni uspela, pred ponovno setvijo nežno pregrabimo Foto: Triocean/Shutterstock

Ponovimo setev ali posadimo sadike

Kaj torej narediti? Kadar prostih gredic nimamo na pretek, lahko posejemo isto kulturo na isto mesto. Ker površina v tako kratkem času še ni zbita, jo nežno pregrabimo, lahko dodamo tanko plast kupljenega setvenega substrata in setev ponovno opravimo.

Če prostor imamo, posejemo vrtnino, ki ni vzklila (denimo motovilec), na drugo površino, na njeno prvotno mesto pa kaj drugega: npr. rukvico, blitvo, zimsko solato, ali pa tam posadimo želene sadike.

Pomembno je tudi vedeti, da je dobra popotnica za zdrave vrtnine hitra kalitev, ker so rastline pozneje vitalnejše. Zato nima smisla predolgo čakati na morebitno kalitev.

Kaj vse vpliva na uspešno kaljenje

Kakovost semena: Seme ne sme biti prestaro (poglejte datume na semenskih vrečkah), plesnivo, shranjeno v vlagi ali na vročini in soncu. Če imamo lastno seme motovilca, letošnje seme prihranimo za prihodnje leto (sveže slabo kali) ali ga dajmo pred setvijo za en teden v zamrzovalnik.

Priprava gredice: Zemlja mora biti zrahljana do zelo majhnih grudic. Za vrhnjo plast lahko uporabimo setveni substrat.

Globina sajenja: Seme naj ne bo globlje v zemlji, kot je njegova dvakratna ali trikratna debelina.

Sejančki blitve. Foto: Ildi Papp/Shutterstock

Svetloba: Seme nekaterih rastlin bolje kali na svetlobi. Med vrtninami so svetlokalilke motovilec, peteršilj, korenček in zelena ter sladki komarček. Pri teh seme le vtisnemo v vrhnjo plast zemlje.

Vlaga: Vrhnja plast zemlje mora biti ves čas kaljenja in tudi po njem vlažna.

Temperatura tal: Medtem ko so zgodaj spomladi temperature za nekatere vrtnine prenizke (zato tudi obstaja priporočilo, kdaj je primeren čas setve), so v poletni pripeki temperature nad 30 ali celo 25 stopinj previsoke.