Po besedah Janeza Markoška z Agencije za okolje Slovenije lahko v osrednjem delu države pričakujemo, da se bodo jutranje temperature med sredo in petkom spustile do -10 °C, na Gorenjskem in v drugih izpostavljenih krajih celo do -14°C, pod ničlo bodo verjetno tudi v nekaterih primorskih krajih. Razlog je dotok polarnega zraka nad naše kraje. Nizke temperature bodo dalj časa vztrajale tam, kjer se bo na tleh obdržala snežna odeja. Sneženje s temperaturami okrog ničle ali nekoliko nad njo je pričakovati v torek.

Aprilske ohladitve so pričakovane

Za prvo polovico aprila ohladitve s takšnimi temperaturami niso nič posebnega, po dolgoletnem povprečju so celo pričakovane, bolj »nenormalne« so visoke temperature, kakršnim smo bili priča v zadnjem delu marca. Te so povzročile, da je vegetacija pohitela in da je sadno drevje zgodaj zacvetelo, zaradi česar je pozeba verjetnejša, je povedal sogovornik. Spomnil nas je, da smo imeli s podobnimi preobrati aprilskega vremena opraviti tudi v zadnjih šestih letih, kar je zlasti v sadjarstvu povzročilo veliko škode. 

Na vprašanje, ali se lahko vremensko dogajanje še obrne, da bi nas tolikšna ohladitev obšla, je odgovoril, da se to sicer lahko zgodi, a je z vsakim dnem, ki mine do napovedane ohladitve, manj verjetno.

Tistim, ki bi želeli s prekrivkami zaščititi rastline na vrtovih in sadno drevje, svetuje, naj to storijo šele v torek po koncu sneženja, da ne bi moker sneg obtežil in poškodoval zaščite.

Prekrivka na krošnjah zadrži padec temperature za največ 2 °C

Zaradi zgodnje vegetacije, ki so jo povzročile visoke temperature, je v domačih sadovnjakih smiselno zaščiti drevje povsod tam, kjer že cvet ali je tik pred cvetenjem. V osrednji Sloveniji so najprej cvetele marelice, breskve in slive so v polnem razcvetu, zacvetele so tudi češnje in ponekod hruške, v nevarnosti je tudi ribez.

Pri sadnem drevju so nevarne temperature pod - 2 °C, če se ujamejo s končnimi fazami brstenja, cvetenjem ali zgodnjim oblikovanjem plodičev.

Krošnje manjših dreves lahko pokrijemo ali ovijemo z debelejšo, zimsko kopreno (PVC-folija ni primerna), tako da na vrhu ni odprtine, in jo pod krošnjo na deblu privežemo, da je ne bi razpihal veter. Tkanino si nad krošnjo pomagamo dvigniti z grabljami, pri ovijanju moramo biti previdni, da ne poškodujemo krhkih cvetov in brstov. Koprena pripomore, da je temperatura v notranjosti za 1,5 do 2 °C višja kot zunaj.

Opozorimo naj, da je ovijanje dreves v vetru težavno, ena sama oseba brez pomoči tega ne zmore, manj težav je z grmastim jagodičevjem. Pri nameščanju zaščite dreves ne tvegajte padca z lestve!

Pokrivanje vrtnin na prostem

Vrtnine, ki jih imamo že posajene na prostem, zaščitimo z agrokopreno ali PVC-folijo. Pri kopreni je možno plosko pokrivanje ali preko lokov, folijo pa moramo vedno razprostreti preko lokov. Pokrijemo tudi krompir, čeprav morda še ni odgnal, saj lahko temperature pod ničlo več dni zapored prizadenejo gomolje v zemlji. 

Od zelenjadnic, za katere je v tem času normalno, da so že na gredah, so občutljivejše sadike cvetače, brokolija, nadzemne kolerabice, zato jih pokrijmo. Sicer pa je priporočljivo vrtnine vsaj 6 do 12 ur pred pozebo poškropiti z raztopino pripravkov alg ali aminokislin za dvig odpornosti. Ko pozeba mine, škropljenje ponovimo.