Poletni izzivi na domačem vrtu

Letošnje poletje je zelo zahtevno za vse vrtnarje. Huda vročina, suša in pomanjkanje vode so prizadeli vse rastline na vrtu. Da ohranimo rastline in pridelek, moramo poskrbeti za zastirko, namakalni sistem in listno dognojevanje.

Uporaba zastirke je postala zelo pomembna. Dejansko jo imamo lahko na vrtu vse leto, kar številni vrtnarji že počnejo. A v poletnem času je njena naloga, da zmanjša izhlapevanje vode iz vrtne zemlje ali substrata v visokih gredah in loncih. V normalnem poletju imamo za to na voljo dovolj košene trave, letos pa kosijo le tisti, ki trate namakajo. Drugi smo morali pogledati drugam in nabrati sveže zeleno listje. Sam sem uporabil kar velike grme mete in melise. Ker te rastline nimajo ravno veliko listne mase, jih kombiniram s kompostno organsko zastirko. Zelene sveže dele razrežem na koščke in zmešam (kolikor se da) v obstoječo kompostno zastirko. Sveži listi ohlajajo zemljo in sokovi prinesejo nekaj hranil. A v hudi vročini se hitro izsušijo.

Zaradi globalnega vremenskega pojava El Niño napovedi kažejo tudi na toplo in dolgo jesen. Seveda ne moremo vedeti točno, a se moramo pripraviti. Tudi jesenskim posevkom namenimo zastirko. Najbolje deluje z namakalnim sistemom, ki porabi precej manj vode, kot če zalivamo ročno.

V poletnem času je postala zastirka nepogrešljiva, njena vloga je zmanjšati izhlapevanje vode iz vrtne zemlje ali substrata v visokih gredah in loncih. Foto Metrob

Namakanje

Brez vode rastline ne rastejo. Koliko je je na voljo v zemlji, v območju koreninskega sistema, je odvisno od tipa tal, saj jo težja, glinena bolje zadržijo. Za manj izhlapevanja poskrbi zastirka. Ali pa gostejša zasaditev, kar je tudi v redu, samo da zemlja ni prazna. Ročno zalivanje vrta je precej zahtevno, saj iz zalivalke naenkrat zlijemo veliko količino vode. Kako globoko prodre, je spet odvisno od tipa tal. Pomembno je, da voda pronica čim globlje, saj bo tako rastlina primorana razviti globlje korenine. Sadike in odrasle rastline vsaj tri­krat v sezoni zalijemo s kombinacijo rdečih morskih alg in simbiotskih bakterij. Njihov skupni učinek je večji koreninski sistem z veliko drobnih koreničic, ki rastlinam pomaga preživeti ob suši.

Manjšo porabo vode omogoča namakalni sistem. Najbolje ga je uporabljati s časovnikom, tako bo lahko vključen v nočnem, hladnem delu dneva. Zemlja bo ohlajena in rastline bodo še naprej uspevale. A zagotoviti moramo dovolj velik tlak in seveda vodo.

Tudi v visokih gredah lahko uredimo namakalni sistem. Foto Metrob

Škropljenje

Ko v tleh ni dovolj vode, je prenos hranil v rastlini otežen ali celo onemogočen. Ker brez hranil ne bo plodov, moramo hitro rastoče rastline z veliko plodovi redno do­gnojevati. Takšne so recimo plodovke. Pa še veliko kalcija potrebujejo, ki se brez vode ne premika po rastlini. Zato gnojimo s hitro top­nimi ali tekočimi gnojili, v katerih so hranila v obliki, ki je takoj na voljo rastlinam. V poletnem času je tako dobro gnojiti prek listov – foliarno. Največji učinek je, če gnojimo prek korenin in listov. Tako najbolje poskrbimo za prehrano rastlin.

Škropljenje izvajamo zelo zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Takrat, ko so rastline ohlajene. Tudi vodo za škropljenje uporabljamo toplo oziroma segreto na zunanjo temperaturo. Rastline imajo zvečer odprte listne reže, kar izboljša prehod snovi v samo rast­lino. Pri škropljenju je tako, da lahko opravimo več stvari hkrati. Sam recimo pri enem škropljenju uporabim tudi pet, šest različnih sredstev, ki so med sabo kompatibilna. To vedno preverimo pri proizvajalcu. Mešamo pa jih lahko med sabo tudi zato, ker so ta gnojila oz. sredstva učinkovita pri zelo nizki koncentraciji. Na primer, na 10 litrov vode dodamo le 20 ml enega sredstva. Moja splošna poletna kombinacija je takšna: rjave morske alge, aminokisline, mikroelementi, hranila (N, P, K), sistemični baker, sredstvo s hitinskim kompleksom, močilo. V kombinacijo lahko po potrebi dodam še ekološki insekticid. In vsa omenjena sredstva so ekološka. Tako z enim škropljen­jem poskrbim za prehrano, boj proti boleznim ali škodljivcem.

Na kapusnicah se poleti rade pojavijo cele kolonije zeleno rjavih gosenic. Foto Metrob

Škodljivci

Avgusta in septembra se vrtnarji spopadamo z gosenicami. Opazimo jih na vrtninah, kot so kapusnice, kjer najdemo cele kolonije zeleno-rjavih gosenic. Prav tako se namnožijo na okrasnih in sadnih rastlinah. Najbolj učinkovite so protiinsektne mreže, ki jih raztegnemo čez loke nad zelen­javo, zlasti kapusnicami. Ko pa se gosenice pojavijo, jih moramo uničiti. Uporabimo lahko ekološko sredstvo, ki vsebuje bakterijo Bacillus thuringensis. Škodljiva gosenica zaužije bakterijo, ki ji nato poškoduje prebavni trakt. Tako se gosenica preneha prehranjevati in naš pridelek je varen.