Preprečimo bolezni rastlin na domačem vrtu

Pri vrtnarjenju se moramo zavedati, da škod­ljive glive in bakterije živijo tako v zemlji kot na rastlinah. Seveda imamo težave s tistimi, ki povzročajo bolezni in s tem propad rastline ali izgubo pridelka. Skrb za rastline in njihovo zdravje začnimo kar v zemlji in potem nadaljujmo navzgor. V tleh so številne glive in bakterije, ki povzročijo gnitje korenin in tako imenovano padavico sadik. V praksi to pomeni, da moramo zaščititi korenine. Uporabimo simbiotske bakterije Bacillus amyloliquefaciens, ki so v obliki prahu. Preprosto jih zmešamo z vodo in dodamo še rdeče morske alge. Simbiotske bakterije se naselijo na koreninski sistem rastlin. Ker je to njihov življenjski prostor, preprečujejo vdor drugih bakterij in gliv na korenine. Hkrati raztapljajo hranila, kot je vezani fosfor, in jih naredijo do­stopna rastlinam. Najbolj viden učinek pa je precej večji koreninski sistem. Vse to naredijo v zameno za sladkor, ki ga rastlina pošilja v koreninski sistem. Učinek rdečih morskih alg je pospešena rast drobnih koreničic, ki črpajo hranila. Zato jih sam vedno dodajam, ko tretiram sadike in odrasle rastline s simbiotskimi bakterijami. Letos je zaradi dolgoročne napovedi suše velik koreninski sistem še toliko pomembnejši.

Plesni in pepelovke so povsod

Plesni so glivične bolezni in glive živijo dejansko povsod, na vseh rastlinah na našem vrtu. Na zelenjavnem vrtu in v rastlinjaku se borimo proti solatni plesni, plesni na kumarah (tudi na bučkah, bučah) ter seveda vsem najbolj poznani paradižnikovi (krompirjevi) plesni. Na sadnem drevju se spopadamo s škrlupom, breskovo kodravostjo, listno luknjičavostjo koščičarjev … Na okrasnih rastlinah so bele in sive plesni, črna listna pegavost vrtnic in številne druge. Plesni prepoznamo po rjavenju in rjavih lisah ter pegah na listih, steblu in celo plodovih. Za svoj razvoj potrebujejo vlago. Kljub temu da je napoved suše, jim bodo zadoščale že jutranja rosa in občasne plohe. Ko vrtnar opazi, da se je na rastlini razvila bolezen, je škoda delno že nastala. Zato vedno takoj odstranimo okužene dele, kjer je seveda mogoče.

Tako je videti paradižnikova plesen. Foto Metrob

Pepelovke so nevarne. Prepoznamo jih kot siv poprh na rastlinah. Hitro jih opazimo na konicah poganjkov jablan. Pogosto se listi obarvajo kar na modro. Takšne takoj odrežemo. Na kumarah, bučkah se pepelovke zelo hitro širijo in posušijo liste, propadajo celi poganjki in plodovi. Vrtnarji se zavedamo, da imamo na domačem vrtu glivične okužbe povsod: pepelovke, plesni, pegavosti, gnilobe … Vedno odstranimo okužene dele rastlin ali kar cele rastline, takoj ko opazimo okužbo. Toda vrt bomo ohranili zdrav in ekološki le z rednim in pravilnim škropljenjem.

Zakaj redno škropimo?

Za zdrav ekološki vrt bo potrebno preventivno škropljenje. Tako smo olesenele rastline, preden so se brsti odprli, tretirali s kontaktnim bakrom. Številni vrtnarji to naredimo jeseni in nato še spomladi. Drugo kontaktno sredstvo je žveplo, ki ga pogosto uporabljam na sadnem drevju ter trti in tudi vrtnicah.

Črna listna pegavost vrtnic. Foto Metrob

A ko rastlina ozeleni in se razraste, še posebej to velja za vrtnine, je treba uporabiti druga sredstva, ki delujejo v rastlini. Tako v polni sezoni začnemo uporabljati sistemični baker. Sistemični pomeni, da deluje znotraj, v sami rastlini. Gre za povsem ekološko sredstvo, ki je zelo učinkovito. Kombiniramo ga z modernim, tudi sistemičnim sredstvom, ki vsebuje kompleks oligosaharidov. To sredstvo spodbuja imunski odziv rastline. Pri teh pripravkih je vedno navodilo, da škropimo na sedem do deset dni. Za tem navodilom stoji povsem znanstveno utemeljeno dejstvo, ki je povezano z raz­vojnim krogom glivičnih bolezni in rastjo rastlin. V polni rastni sezoni vrtnine intenzivno rastejo. Da ohranimo vsebnost učinkovin iz omenjenih sredstev v novi, mladi rasti, je potrebno redno škropljenje. Ko so razmere ugodne, je cikel bolezni lahko precej kratek, seveda odvisno od bolezni. Da preprečujemo razvoj, moramo slediti temu ciklu. Tako v praksi vrtnarji ugotavljamo, da moramo za zaščito rastlin in pridelka dejansko škropiti na sedem do deset dni, odvisno od vremenskih razmer in rastlin, ki jih gojimo.