Preverili smo: ali vrt jeseni še vedno potrebuje vodo vsak dan?

Po poletju, ko smo zalivalko pogosto prijeli vsak večer (ali jutro), je težko vedeti, kdaj jo lahko za kakšen dan odložimo. Konec septembra so temperature že nekoliko nižje, dan je krajši, na gredah pa še vedno rastejo solata, motovilec, radič in druge jesenske vrtnine. In čeprav navade velikokrat pripomorejo k temu, da bi vrt še naprej vsakodnevno zalivali, vrtnine te potrebe v večini nimajo. 

Jeseni se tla praviloma sušijo počasneje kot sredi vročega poletja, kar pa ne pomeni, da zelenjavni vrt vode ne potrebuje več. Nekaj zaporednih suhih, sončnih ali vetrovnih dni lahko osuši predvsem zgornjo plast prsti, v kateri kalijo semena in rastejo mlade sadike, nasprotno pa lahko zemlja po izdatnem dežju ostane dovolj vlažna več dni. Enoten urnik zalivanja zato ne obstaja, potrebe rastlin pa so odvisne od vremena, vrste tal, njihove razvojne stopnje in tega, ali rastejo v gredi ali loncu. 

Koliko vas letos stane zalivanje vrta? Vrtnarji prisegajo na trik, s katerim porabijo tudi do polovico manj vode

Najprej preverimo prst, šele nato odpremo pipo

Ker površina grede lahko deluje suha, medtem pa je nekoliko globlje še dovolj vlage, je najbolje, da prst ob rastlini odgrnemo in jo otipamo nekaj centimetrov pod površino. Pri večjih, že ukoreninjenih rastlinah preverimo tudi globlje, najbolje tudi v območju korenin. Če je tam zemlja še vlažna, je bolje, da z zalivanjem počakamo, če pa je zemlja suha, zalijemo toliko, da voda prodre do korenin, ne le omoči površine.

Enako velja tudi v primeru jesenskega dežja; kratka ploha lahko zmoči liste in površino tal, ne da bi voda prišla dovolj globoko, zato je stanje prsti dobro preveriti tudi po nežnem deževju. Kot okvirno izhodišče vrtnarski priročniki za zelenjavni vrt pogosto navajajo približno 25 milimetrov vode na teden, skupaj z dežjem. 

Ali je vrt potrebno zaliti ali ne, nam pove stanje po zemljo. Foto Oleggg/Shutterstock

Kdaj je lahko vseeno potrebno tudi vsakodnevno zalivanje?

Največ pozornosti potrebujejo sveže posejana semena, saj se, dokler ne vzklijejo, setvena plast ne sme povsem izsušiti. V takšnih razmerah stanje preverimo vsak dan in po potrebi zemljo nežno zalijemo, vendar to ne pomeni, da moramo vsak dan zaliti celotno gredo. Pogosteje preverjamo še pravkar presajene sadike, ki se še ukoreninjajo, ter vrtnine v loncih in manjših posodah.

PREBERITE ŠE: Setveni koledar Marije Thun

Vse vrtnine niso enako občutljive

Na jesenski gredi posebej pazimo na solatnice in drugo listnato zelenjavo, ki potrebujejo dovolj vlage za enakomerno rast. Korenovke so v primerjavi z njimi praviloma nekoliko bolj odporne, vendar tudi pri njih dolgotrajno izsuševanje tal ni zaželeno. 

Nasvet glede zalivanja se razlikuje tudi glede na vrsto tal, v katerih rastlina raste; peščena prst vodo hitreje prepušča in se lahko prej izsuši, medtem ko težja, ilovnata prst vlago zadržuje dlje, zato jo je treba pred ponovnim zalivanjem posebej preveriti.