Nezaščitene gredice so po neurju z vetrom in točo najbrž videti bolj katastrofalno kot sadovnjak, vendar so na njih posledice največ enoletne, medtem ko se v sadovnjaku, tudi če drevesa niso bila obložena s plodovi, posledice poznajo več let, saj toča poškoduje tudi liste in les.

V zvezi s točo govorimo o treh vrstah ukrepov: prvič, kako rastline pred njo povsem zavarovati, drugič, kako jih »pozdraviti« in jim pomagati, da se obrastejo, pred tem pa, kako ločiti med vrstami, za katere je pomoč smiselna, katere vrtnine pa je bolje odpisati in posaditi nove.  

Prava zaščita rastlin pred točo

Popolno zaščito pred točo predstavlja le protitočna mreža, razpeta čez ustrezno konstrukcijo. Ta je v družinskih vrtovih in sadovnjakih čedalje pogostejša. Tam, kjer se zanjo odločijo, je večinoma razpeta vso sezono, čez zimo pa jo snamejo, da je ne bi obtežil sneg. Konstrukcija nad zelenjavnimi gredicami mora biti dovolj visoka, da omogoča delo odraslemu človeku, v sadovnjaku pa naj bo višja od dreves. Lahko je iz zaščitenih ali trajnejših lesenih stebrov, kakršni se uporabljajo v vinogradništvu, ali pa kovinska. Pomembno je dobro temeljenje, če imamo z mrežo prekrite velike površine, mora opora omogočati, da je mreža razpeta v loku, da toča zdrsi z nje in da se teža ne nabira v žepih.

Vrtnine in tla dobro ščitijo tudi trdno postavljeni tuneli, čez katere je razpeta močnejša koprena, vendar poleti prekrivanje s tuneli zaradi vročine ni pogosto.

Če imamo pred pričakovano ujmo čas ukrepati, lahko gredice prekrijemo s kopreno, vendar ne plosko čez vrtnine. Prekrivko seveda pritrdimo.

Katere vrtnine odpišemo, katere ohranimo

O resnični škodi zaradi toče bomo lahko sklepali šele po dveh do treh dneh, ko se bodo rastline osušile. Medtem se mokrih rastlin ne dotikamo. Katere vrtnine je smiselno odpisati, katere pa ohraniti, ni odvisno le od njihovih lastnosti, temveč tudi od tega, v katerem delu sezone se je nad vrtom zneslo neurje.

Rešujemo plodovke (paradižnik, bučke, kumare, papriko in jajčevce), ker imajo dobro razvit koreninski sistem in se dobro obraščajo. To je v celinski Sloveniji smiselno do srede julija, na Primorskem kak mesec dlje. Ker hitro rastejo, pa je bučke in kumare enako smiselno še enkrat posaditi.

Opomogle si bodo tudi korenovke (rdeča pesa, korenje, peteršilj, zelena, koleraba, repa), saj je večinoma prizadeto listje, koreni pa so skriti v zemlji.

Dobro se obraste zelje, če še ni začelo sklepati glav, do konca julija se splača reševati visoki fižol, regenerira se tudi radič.

Druge vrtnine posejemo na novo, če je še čas. To velja predvsem za solatnice. Stare solatnice, ki jih je ujma le delno poškodovala in se dajo otrebiti, čim prej pojemo.

PREBERITE ŠE: PO TOČI POŠKODOVANE RASTLINE OBDELUJEMO ŠELE, KO SO SUHE

Pomoč poškodovanim vrtninam

• Proč od mokrih rastlin: Rastlin, ki smo se jih odločili ohraniti, se ne dotikamo in z njimi nič ne delamo, dokler niso suhe! Izjema je le škropljenje s krepčilnimi pripravki, vendar se tudi v tem primeru rastlin ne dotikamo, da ne tlačimo mokrih tal okoli njih, zato je priporočljivo imeti dolgo škropilno palico.
• Kupljeni pripravki: Rastline čim prej poškropimo s pripravkom za krepitev. Kupljeni so večinoma pripravljeni iz morskih alg ali aminokislin.
• Domači pripravki: Takoj po toči lahko uporabimo močan žajbljev čaj iz sušenih listov ali svežih rastlin. Druga možnost je, da čim prej škropimo s čajem iz rmana, drugi dan s čajem iz koprive, tretji dan pa s čajem iz kamilic. V dneh po toči lahko večkrat škropimo z mešanico mleka in vode (v razmerju 1 : 1). Koristi tudi pripravek iz česnovih ali čebulnih listov.

PREBERITE ŠE: ČAJ ZA POMOČ RASTLINAM PO TOČI

!!galerija!!

• Odstranjevanje ranjenih delov: Ranjena, od toče poškodovana tkiva so idealna za napad bolezni, zato vse vse poškodovane dele rastlin, ko se osušijo, odstranimo. To velja tako za liste kot poškodovane plodove. Pri plodovkah, ki imajo zelo poškodovane liste, odstranimo vse, tudi nepoškodovane plodove, saj jim jemljejo energijo, ki bi jo najprej potrebovale za regeneracijo. Poškodovane dele odnesemo z grede, ker so lahko vir okužbe za druge rastline. Odstranimo tudi rastline, ki so kljub škropljenju s krepčilnimi pripravki videti bolne.
• Rahljanje tal: Če je točo spremljal tudi močan naliv, so tla zabita, v ekstremnih primerih tudi pod zastirko. Brž ko je prst dovolj suha, tla okoli rastlin prerahljamo. Z rahljanjem naredimo več koristi kot z močnim dognojevanjem. Rahljamo previdno, da ne poškodujemo koreninskega sistema.
• Zastirka: Korenine poškodovanih rastlin si bodo hitreje opomogle, če bomo tla prekrili z zastirko iz pokošenih rastlin (kopriv, trave, gorjušice) ali slame.
• Dognojevanje: Dobro je, da rastline dognojimo s tekočimi gnojili, najhitreje jih vsrkajo prek listov. Gnojimo le v priporočenih količinah.

Sadovnjak

Kot rečeno, je edina zaščita pred točo pokrivanje s protitočno mrežo, ki jo napnemo nad drevesi. Obnese se tudi ad hoc mreža, ovita čez konstrukcijo, ki jo postavimo okoli drevesa, veliko škode prepreči tudi ovijanje drevesa s protitočno mrežo (zaradi vetra jo dobro pritrdimo). 

Če so drevesa poškodovana, jih takoj po toči poškropimo z bakrovim pripravkom, s čimer preprečimo gnitje poškodovanih plodov in širjenje bolezni. Zaščita plodov je pomembna, zato da nam ne odpadejo, kar bi utegnilo povzročiti, da bi drevo do konca sezone ponovno zacvetelo, prihodnje leto pa ne bi imeli pridelka.

PREBERITE ŠE: PO TOČI REŠUJEMO PRIDELKE IN ZDRAVIMO POŠKODOVANE RASTLINE