1. 8. 2019 | Besedilo: Julijana Bavčar | Fotografije: Shutterstock
Setveni koledar – avgust 2019
1. 8. 2019 | Besedilo: Julijana Bavčar | Fotografije: Shutterstock
V biodinamičnem setvenem koledarju Marije Thun so podatki o primernem času za delo z rastlinami na voljo za vsak dan posebej. Interaktivni setveni koledar spremljata splošna in agrometeorološka vremenska napoved prav za tisto območje Slovenije, kjer imate vrt. V tabelarnem pregledu po vrtninah lahko s klikom izberete pot do napotkov za oskrbo, čas opravil, dobre in slabe sosede za želeno vrtnino izmed 36 na seznamu. V nadaljevanju povzemamo najpomembnejša aktualna vrtna opravila za avgust.
Po vremenskih razmerah smo avgusta še povsem sredi poletja, okupirajo nas zalivanje, skrb za senčenje rastlin, zastiranje tal pred izsuševanjem in zbijanjem, po drugi strani pa je to čas, ko začnemo skrbeti, da bomo imeli domačo zelenjavo tudi od pozneje jeseni do pomladi. Avgust je v vrtu nekakšna prelomnica, godi vrtninam kratkega dne, rastlinski sokovi v trajnih rastlinah pa ponovno oživijo, zato cepimo sadno drevje in vrtnice. S spremenjeno oskrbo sadnemu in okrasnemu drevju ter trati pomagamo, da bodo dobro pripravljeni na zimo.
Zelenjavni vrt
Na zelenjavnem vrtu avgusta sejemo in sadimo rastline, ki jih bomo pobirali pozno jeseni in spomladi (slednje so tiste, ki prezimijo), poleg njih pa sejemo tudi vrtnine s kratko rastno dobo, kot so poletne solate, tržaški solatnik, rukola, blitva in nadzemna kolerabica. V začetku meseca še vedno lahko posejemo nizek fižol, avgustovski korenček bo naredil korene oktobra, če se bo proti koncu avgusta ohladilo, lahko posejemo tudi špinačo in redkvice, ki bodo kmalu dale pridelek moramo pa upoštevati, da ne marajo vročine. Za setev zimskih solat je še prezgodaj, saj rastline najbolje prezimijo, ko so še majhne, v fazi z le nekaj listi.
Glavne avgustovske setve v slovenskih vrtovih pa že po tradiciji predstavlja motovilec. Avgusta posejanega bomo lahko pobirali jeseni, medtem ko so jesenske setve bolj namenjene zgodnjepomladnemu uživanju. Vendar so avgustovske setve motovilca zelo odvisne od vremenskih razmer, predvsem od temperatur, saj seme ne mara vročine nad 25 stopinj Celzija. Prav zaradi nje marsikatera avgustovska setev motovilca ne uspe. Nad 25 stopinj Celzija bo kalil le v globoki senci višjih rastlin, pa tudi sicer ga do konca avgusta senčimo, tla morajo biti do kalitve vseskozi vlažna, semena pa ne smemo pokriti z zemljo, temveč ga vanjo samo vtisniti, saj za kaljenje potrebuje svetlobo.
Druge vrtnine, ki jih lahko sejemo avgusta, so poleg naštetih še rdeča pesa, črna redkev in kitajski kapus.
Veliko možnosti, da spet napolnimo gredice, s katerih smo do avgusta že pobrali pridelek, pa nam daje sajenje sadik. Presajamo sadike endivije, jesenskega in prezimnega radiča, poznega zelja in kolerabe, kitajskega kapusa, pa tudi prezimnih sort pora.
Priporočljivo je, da vsako leto vsaj del izpraznjenih gredic posejemo z rastlinami za zeleno gnojenje, katerih zeleno maso ali pomrznjene dele bomo pozneje vkopali v tla. Njihova funkcija pa ni le »hranjenje tal«, pač pa mnoge s svojimi izločki odvračajo škodljivce in plevele, z močnimi koreninami pa rahljajo zemljo. Do srede avgusta lahko posejemo belo gorjušico, do konca meseca pa še facelijo, oljno redkev in ajdo.
Še opozorilo glede polžev: konec poletja bodo začeli v zemljo in druge vlažne kotičke po vrtu odlagati jajčeca, iz katerih se bo spomladi izlegla nova generacija, zato jih pridno pobirajmo.
Sadovnjak
Sadni vrt nas že nekaj časa razveseljuje s pridelkom. Priporočljivo je pregledovati drevesa in odstraniti morebitne nagnite ali od sonca opečene plodove, da gniloba ne okuži še drugih. Če so veje obtežene s sadeži, jih podpremo z rogovilami, da se ne bodo zlomile. Sadnih rastlin avgusta ne dognojujemo več z dušikovimi gnojili, saj bi povzročili bujno rast poganjkov, ki pa se do zime ne bi utegnili dovolj utrditi.
Če bomo na novo zasadili jagode iz domačih ali kupljenih sadik, naredimo to čimprej avgusta, saj je zaželeno, da se do zime čim globlje ukoreninijo. V malinovih nasadih moramo biti ves čas pozorni na morebitne znake malinove sušice, to je bolezni, ki povzroča sušenje rozg: ne samo tistih pri dvakrat rodnih malinah, ki so zgodaj poleti že dale pridelek, temveč tudi novih, ki plodove šele nastavljajo. Vse poganjke, ki so odrodili, pa tudi tiste, ki kažejo znamenja omenjene glivične bolezni, je treba čim prej odrezati do tal, odnesti iz vrta ali sežgati.
Pomembno avgustovsko opravilo v sadovnjaku je cepljenje – na speče oko, pravijo sadjarji. Tehniki, ki predeta v poštev, se imenujeta ploščičasta okulacija (v prvi polovici avgusta) in T-okulacija (v drugi polovici meseca). Cepiče naberemo tik pred cepljenjem, seveda pa pri tem opravilu izpustimo vroče in vetrovne dni (izsuševanje poganjkov).
Okrasni vrt
Če je avgust vroč, še vedno kosimo trato malo više kot sicer. Ne smemo je več dognojevati z gnojili, v katerih prevladuje dušik, pač pa jo bomo septembra pognojili z gnojilom z večjo vsebnostjo kalija in fosforja, ki ugodno vpliva na prezimitev. Če bi radi trato dosejali, je ta mesec še prezgodaj.
Je pa zdaj pavi čas za cepljenje vrtnic. Priporočila in tehnike so podobne kot pri cepljenju sadnega drevja. Zdaj se lahko lotimo tudi razmnoževanja sivke in rožmarina s potaknjenci. Zanje izberemo lepe in zrele vršičke rastlin, ki morajo biti nujno vsaj nekaj dni prej obilno zalivane. Nabiranju in sajenju potaknjencev v substrat se v vročih tednih izognemo.
Sicer pa bodo prihodnji tedni primerni za sajenje žive meje in iglavcev, presajanje dveletnic na stalno mesto in delitev in razsajanje trajnic. Čimprej pa posadimo jeseni cvetoče okrasne čebulnice (jesenski žafran, nerine, jeseni cvetoče ciklame in štembergije). Spomladanskih čebulnic ne sadimo pred koncem meseca, si je pa dobro ogledati ponudbo vrtnih centrov in specializiranih spletnih strani, dokler posebnosti ne poidejo.
Da bomo imeli jeseni veselje z astrami in jesenskimi vetrnicami, njihovim poganjkom čimprej naredimo oporo pred dežjem, zaradi katerega bi polegli.