Začetek letošnjega maja bo marsikateri vrtičkar izkoristil za setev in sajenje sadik, ki bi bila v vremensko prijaznejših sezonah opravljena že aprila. Vendar ne velja hiteti z vsemi deli, počakati je dobro predvsem s toplotno občutljivimi vrtninami, kot so plodovke, in s sezonskimi cvetličnimi zasaditvami na balkonih. Takšna priporočila sicer veljajo vedno, po izkušnjah s poznimi pozebami letošnjo pomlad pa je še toliko bolj umestno spremljati dolgoročnejšo vremensko napoved. Prehitevanje se nikoli ne obnese, saj nam rastline, ki za svoje napredovanje potrebujejo višje temperature, »vrnejo« z zaostankom rasti in dovzetnostjo za bolezni. 

Zelenjavni vrt

Priporočila za majski zelenjavni vrt tokrat namenoma začenjamo z vrtninami, s katerimi je dobro počakati do srede meseca. Zato, ker ljubiteljski vrtnarji pri njih delajo največ napak in jih sadijo prezgodaj. K temu pripomore tudi zgodnja ponudba sadik paradižnika, paprike, čilija, kumar in bučk v vrtnarijah in vrtnarskih centrih. V začetku maja jih sadimo le v rastlinjake, na prosto naj gredo po ledenih možeh, ki se zvrstijo od 12. do 14. maja, tudi malo pozneje ne bo narobe, pridelek zaradi tega ne bo nič poznejši. Ljudska modrost ni privlečena za lase, po stoletnih izkušnjah je po tem obdobju zelo malo možnosti zmrzali ali celo snega. Poleg tega pogled na vremensko napoved Agencije RS za okolje za prvih deset dni maja prinaša zelo muhasto vreme in relativno nizke nočne temperature. V resnejših vrtnarijah, kjer sadike plodovk pridelujejo sami, jih v neugodnem vremenu premaknejo v zaščiten prostor.

Paradižnik, paprika, čili, kumare in bučke potrebujejo za dobro rast ter nastavljanje cvetov in plodov visoke temperature. Še občutljivejši od njih so jajčevci, melone in lubenice.  Proti sredini maja najprej sadimo na prosto odpornejše sorte paradiž­nika, sledijo jim paprike, bučke, kumare in čili, medtem ko jajčevce, lubenice in melone v osrednji Sloveniji sadimo v drugi polovici maja. Če smo njihove sadike vzgojili sami, jih v toplem delu dneva postopoma utrjujemo na prostem, ponoči pa jih prestavimo v zaščiten prostor.

Ker so vse naštete rastline velike porabnice organskih snovi v tleh, pa tudi vode, v sadilne jamice dodamo gnojilo, najbolje domači ali kupljeni kompost, izgubo vode pa preprečimo s talno zastirko.

Maja lahko na gredice sejemo korenček in peteršilj, rdečo peso, sladko koruzo, radič za rezanje, blitvo, rukolo, v prvi polovici meseca spomladanske sorte, od srede meseca naprej pa poletne sorte solate. Ljubljansko ledenko tako denimo sejemo do srede meseca, pozneje je čas za poletne krhkolistne sorte, za dalmatinsko ledenko, unicum in great lakes, tudi za canasto. V istem času lahko posadimo tudi njihove sadike. Poleg omenjenih sort se za poletje dobro obnesejo tudi romanska solata, ki je bolj štrucaste oblike, katalonska solata, primerna za obiranje listov, in gentilina.

V začetku meseca lahko posejemo nizke sorte fižola, deset dni pozneje tudi visoke. Za sadike, ki jih nameravamo vzgojiti na prostem, maja sejemo pozno zelje, cvetačo, vse vrste ohrovta, pozni brokoli in zimski por.

Sadimo tudi sadike letnega pora. Do srede meseca ga prek lokov zaščitimo s poletno kopreno ali protiinsektno mrežo, saj ga do takrat ogroža porova zavrtalka. Podobna zaščita je smiselna tudi za čebulo, ki jo bo konec meseca ogrožal nalet sorodne čebulne muhe.

Sadike toploljubne novozelandske špinače sadimo na prosto v drugi polovici maja.

Sicer pa je pomembno majsko opravilo okopavanje vrtnin in krompirja, saj rastline preskrbi z zrakom in hranili.

Okrasni vrt

Čeprav je na večini vrtov trata ozelenela in so jo ponekod že kosili, je še čas za spomladanske ukrepe, s katerimi izboljšamo njeno kondicijo. Če tega to pomlad še nismo storili, jo po košnji pregrabimo, prezračimo, odstranimo plevel, pognojimo in po potrebi dosejemo. Za manjše površine je primerno grabljenje z navadnimi želez­nimi ali železnimi vzmetnimi grabljami, s katerim koreninski sistem tudi prezračimo. Dodatno prezračevanje z vilami, ki jih zabadamo v tla in narahlo privzdigujemo, da nastanejo v tleh špranje, z ročnim prezračevalnikom ali vertikulirnim strojem je priporočljivo pri zbitih tleh, na katerih se trava slabo obrašča. Prva polovica meseca je poleg tega primerna, če želimo zasnovati trato povsem na novo, poznejše setve so bolj tvegane zaradi prehitrega izsuševanja tal.

Maja  lahko na okrasne grede sadimo trajnice, posebej tiste, ki so vzgojene v lončkih. Sadimo tudi okrasne čebulnice za poletno in jesensko cvetenje, kot so dalije, lilije, kane, gladiole. Balkonska korita, obešanke in cvetlične lonce za okras oken zasadimo ali prestavimo na prosto sredi maja, saj večino kombinacij predstavljajo na pozebo občutljive cvetice.

Čeprav bodo maja spomladanske čebulnice večinoma odcvetele, njihovega listja ne režemo, dokler se ne posuši povsem, saj bo čebulice preskrbelo s hrano za prihodnjo sezono. Porežemo lahko grmovnice, ki so že odcvetele, in pri drugih cveticah sproti odstranjujemo posušene cvetove oz. nastavke plodov s semeni. Medtem ko obiranje suhih cvetov pri rododendronih in azalejah cvetenje grmov podaljša, je pri vrtnicah pomembno tudi zaradi njihovega zdravja. Na odcvetelih cvetovih se namreč rada naseli čopičasta plesen, ki sčasoma napreduje. Poleg tega z odstranjevanjem suhih cvetov spodbudimo tvorbo novih popkov. Pri odstranjevanju cvetov vrtnični poganjek skrajšamo do prvega petdelnega lista.

Sadovnjak

Zaradi aprilske pozebe bo v mnogih sadovnjakih letina letos zelo okrnjena, a to ne pomeni, da lahko opustimo skrb za zdravo rast sadnih rastlin. Tam, kjer je pozeba češnje obšla, izobesimo v krošnjo rumene plošče, ko začno plodovi rumeneti. Odstranili jih bomo takoj po obiranju.

Enkrat rodne jagode, ki so v začetku maja v polnem razcvetu, pred zorenjem plodov zaščitimo z mrežo proti pticam.

Posebno skrb moramo posvetiti to pomlad posajenim sadikam sadnega drevja in grmastega jagodičja. Ker koreninski sistem še ni dobro vraščen v okoliško zemljo in ker se prst v toplih dneh hitro izsušuje, moramo sadno drevje in jagodičje ob pomanjkanju dežja redno zalivati. Drevesnim sadikam namenimo tedensko vsaj eno vedro vode, najbolje vse naekrat.

Maja sadno drevje in grmasto jagodičevje dognojimo z dušičnimi gnojili, redno čistimo kolobar pod krošnjo, drevesa pa preventivno škropimo proti boleznim: jablane denimo proti pepelasti plesni, ki se ob dvigu temperatur najpogosteje pojavlja na mladih poganjkih in listih, ter škrlupu. Za ljubiteljske sadovnjake je primerno škropljenje z zaščitnimi sredstvi, ki so registrirana za določeno bolezen v ekološkem sadjarstvu. Pri uporabi se dosledno držimo proloženih navodil! 

Tam, kjer imamo malo nižjih dreves, lahko pepelasto plesen dobro obvladujemo z izrezovanjem okuženih poganjkov z moknatim videzom. S čistimi sadjarskimi škarjami odstranimo vse bolne poganke, in sicer tako, da jih odrežemo v zdravem delu pod obolelim mestom. Izrezovanje napadenih poganjkov pomaga tudi, ko so ti zelo ušivi, pri breskvah in nektarinah pa, ko se na njih pojavijo prvi znaki breskove kodravosti.