Sadni vrt

Če nameravate posaditi sadna drevesa in grmičevje, je čas za to čim prej, takoj ko se zemlja dovolj osuši, da se pri kopanju jam ne lepi na orodje. Tako bodo rastline imele možnost, da se do poletja dobro ukoreninijo in da v toplejših mesecih ne bodo izpostavljene suši. Pri sadikah sadnih dreves je najbolje takoj opraviti prvo, gojitveno rez. Če posadimo sadiko v obliki šibe, jo prikrajšamo dvajset centimetrov nad višino, kjer bi želeli, da požene stranske poganjke, ki se bodo razvili v ogrodne veje. Z njimi se bo obrasla že v prvi rastni sezoni. Če izberemo že obraslo sadiko, takšno, ki te poganjke že ima, morajo biti ti razporejeni v lepo "krošnjo" na višini, kakršno si v vrtu želimo.

Marca je tudi čas, da kolobar pod sadnimi drevesi plitvo okopljemo in pognojimo z organskimi gnojili, če tega nismo naredili že jeseni.

Najprimernejši čas za obrezovanje je takrat, ko po obliki brstov že lahko presodimo, kje bo drevo cvetelo. Primeren je ves marec, praviloma pa zgodnejša rez povzroči bujnejše obraščanje. Z drevesi, ki so lani pognala veliko navpičnih nerodnih poganjkov, zato ni priporočljivo zelo hiteti. Če so drevesa že oblikovana, odstranimo vse močne, pokončne in v notranjost krošnje usmerjene poganjke, povešene in izrojene veje ter morda preštevilne poganjke z rodnimi brsti. Hkrati enoletne poganjke s privezovanjem tudi upogibamo v vodoravno smer. Režemo takrat, ko je napovedano še vsaj tri dni suhega vremena. To j za preventivo pred okužbami pomembnejše kot zamazovanje s cepilno smolo!

Čimprej marca je čas za zapoznelo rez rozgastega jagodičevja, npr. malin in robid, ki bodo kmalu začele odganjati, in čiščenje jagod. Jagodam zrahljamo zemljo in jih pognojimo s kompostom.

V času pomladnega brstenja tudi opravimo škropljenje s sredstvi za preventivno varstvo pred nekaterimi glivičnimi obolenji.

Zelenjavni vrt

Resda velja, da morata spomladanski česen in čebulček po koncu zime čimprej v zemljo, da naredita dobre korenine in da ne preveč energije v bujno rast listov, a za to morajo biti tla primerna. Ne obdelujemo mokre zemlje, da ne pokvarimo njene strukture, zračnosti in rahlosti, tudi če so sončni žarki še tako spodbudni. Pri priprava tal zgodaj spomladi moramo biti torej previdni, kljub temu da je treba organska gnojila raztrositi čimprej, če nam tega ni uspelo narediti jeseni.

Čas za prve setve na prosto je, ko se zemlja ogreje na 5 ˚C, drugače bo kaljenje slabo in počasno. Proti koncu marca so ponavadi tla že dovolj topla. Podatke o temperaturi tal lahko dnevno preverimo na spletni strani Arso. Pri tako hladni zemlji mora biti seme čim mlajše, razen pri motovilcu, ki je izjema. Za zgodnje setve izberemo spomladanske, še vedno pa tudi zimske sorte solate, špinačo, redkvice, grah in bob. Še vedno lahko sejemo tudi motovilec. Okopljemo prezimne sorte solate in jih pokrijemo s tunelom ali agrokopreno. Še vedno režemo motovilec, regrat, prezimne sorte radiča.

Za setev korenčka in peteršilja, s katerim mnogi vrtičkarji v zmoti hitijo, je marca še prezgodaj, Zemlja mora imeti za setev vsaj 8 do 10 ˚C, kar je ponavadi v drugi polovici aprila. Za orientacijo: to je takrat, ko lahko gre v zemljo krompir. Marca pa lahko na prosto presajamo kapusnice (zgodnja repa, redkvica, rukola) in solatnice (berivka in listnata solata).

Ta mesec se v zaščitenih prostorih tudi posvečamo sadikam, jih pikiramo in postopoma navajamo na nižje temperature. Čas je, da si preskrbimo želeno sorto semenskega krompirja, konec meseca pa lahko začnemo nakaljevanje.

Okrasni vrt

Marca je čas, da porežemo trajnice (seveda tudi okrasne trave), katerih rast smo jeseni pustili. Lahko počakamo, da bodo začele rastline odganjati. Do srede meseca obrežemo vrtnice, tik preden odženejo. Za orientacijo: to naredimo najpozneje v času, ko cvetijo forzicije. Če odlašamo, lahko poškodujemo krhke brste oz. nastavke novih poganjkov. Vsa odmrla stebla odrežemo čim bliže tal. Odrežemo tudi vse poškodovane, zlomljene, obolele, tanke in šibke poganjke. Režemo pol centimetra nad brstom pod kotom 45 stopinj, mesto rezi naj bo nad brstom, usmerjenim navzven, da omogočimo lepšo razrast vrtnice.

Zgodaj spomladi, marec bo pravšnji, obrezujemo olesenele okrasne rastline, ki cvetijo na letošnjih poganjkih – večina jih cveti poleti. Med njimi so listopadne grmovnice listopadni češmini, davidove budleje, dreni z obarvanim lubjem, medvejke, panešplice in hortenzije. Rez spomladi cvetočih grmovnic pa opravimo šele po cvetenju.

Z intenzivnimi deli na trati ta mesec še počakamo, vseeno pa si oglejmo, kako je preživela zimo. Priporočljivo pa jo je natančno pograbiti in odstraniti morebitne gnijoče ostankih rastlin, da zmanjšamo možnosti okužbe. Nekatere glivične bolezni namreč napadejo tudi trato, zlasti če je bila čez zimo zametana s stlačeno snežno odejo. Pravo zračenje trate z vilami ali vertikulatorjem, grabljenje mahu pa bo prišlo na vrsto šele po prvi košnji, takrat ko se bo lahko trava hitro razrastla na prazne zaplate.

Marca je tudi čas za setev enoletnic in enoletnih zelišč na toplem, če si nameravamo strošek za nakup sadik letos prihraniti.