

Pred kratkim sem v kampu pripravljala kumarično solato. Kumari sem odrezala oba konca in ju začela drgniti ob preostanek ploda, da bi odstranila morebitno grenkobo. To sem počela povsem samodejno, druge ženske - vse z bistveno več kuharskimi izkušnjami od mene - pa so me debelo gledale in v italijanščini spraševale, kaj za vraga počnem.
Prepričana sem bila, da ta trik poznajo vsi. Sama sem ga prevzela od mame in ga leta ponavljala, ne da bi se vprašala, ali dejansko deluje. Začudeni pogledi v kampu so bili zato dober razlog, da preverim, zakaj kumare sploh postanejo grenke.
Kumare, bučke, buče in druge bučevke lahko vsebujejo kukurbitacine. To so naravne grenke snovi, s katerimi se rastline branijo pred žuželkami in rastlinojedci.
Pri sodobnih jedilnih sortah je njihova vsebnost zaradi žlahtnjenja praviloma tako nizka, da grenkobe ne zaznamo. Če ima plod nenavadno močan, neprijeten in vztrajen grenak okus, pa lahko vsebuje večjo količino teh spojin.
Pri znanem gospodinjskem triku kumari odrežemo konec in ga s krožnimi gibi drgnemo ob prerezano površino. Pri tem se pogosto pojavi bela pena, ki naj bi iz kumare »potegnila« grenkobo.
Za učinkovitost tega postopka ni zanesljivih strokovnih dokazov. Tudi bela pena ne pomeni, da smo odstranili kukurbitacine. Trik so preizkusili na portalu Odprtakuhinja.si, vendar kumara po drgnjenju ni bila nič manj grenka.
Če je nekoliko grenak le del kumare ob peclju ali tik pod lupino, lahko ta del odrežemo, kumaro debeleje olupimo in ponovno poskusimo majhen košček. Uporabimo jo le, če je preostanek običajnega, negrenkega okusa.

Na grenkobo kumar vplivajo lastnosti sorte in rastne razmere. Pogosteje se pojavi ob dolgotrajni vročini, suši, velikih temperaturnih nihanjih, neenakomernem zalivanju in pomanjkanju hranil.
Pri kumarah je blaga grenkoba pogosto najizrazitejša ob peclju in pod lupino. Rastlinam zato zagotovimo redno oskrbo z vodo, tla pa prekrijemo z zastirko, ki zmanjšuje izsuševanje in pregrevanje.
Močna in nenavadna grenkoba, zlasti pri bučkah in bučah, je lahko povezana tudi z genetskimi lastnostmi rastline oziroma semena.
Kaj lahko naredimo z rahlo grenko kumaro?
Odrežemo del ob peclju, kumaro nekoliko debeleje olupimo in preostanek ponovno poskusimo. Uporabimo jo samo, če nima več izrazitega oziroma nenavadnega grenkega okusa.
Soljenje lahko izboljša teksturo in okus pri nadaljnji pripravi, ne odstrani pa zanesljivo kukurbitacinov.
Na portalu Odprtakuhinja.si najdete tri ideje, kako lahko takšno kumaro pripravite v jogurtovi omaki, jo hitro vložite ali vključite v toplo jed z azijskimi okusi.
Nasveti veljajo le za rahlo grenke kumare. Izrazito in vztrajno grenke kumare ter vse grenke bučke in buče zavržemo.
Pri grenki bučki ali buči grižljaj izpljunemo in zavržemo celoten plod, zlasti če je grenkoba izrazita ali jo zaznamo tudi v mesu.
Ni dovolj, da odstranimo le grenki del ali okus prekrijemo s kisom, sladkorjem in začimbami. Kukurbitacini se pri običajnem kuhanju, pečenju ali praženju ne uničijo. Če šele med uživanjem ugotovimo, da je juha, omaka ali druga jed izrazito grenka, je ne pojemo.
Izrazita grenkoba je pomemben opozorilni znak. Zastrupitve so razmeroma redke, vendar so lahko tudi resne.

Večje tveganje predstavljajo okrasne buče in neznani plodovi, ki sami poženejo na vrtu ali kompostu.
Navzkrižno opraševanje ne spremeni ploda, ki raste v istem letu, lahko pa vpliva na semena v njem. Če jih naslednjo pomlad posejemo, lahko zraste rastlina z drugačnimi in izrazito grenkimi plodovi.
Za domačo pridelavo je zato najvarneje uporabljati kupljeno seme preverjenih jedilnih sort.
Po zaužitju večje količine kukurbitacinov se lahko pojavijo bolečine in krči v trebuhu, slabost, bruhanje ter vodena ali krvava driska. Posledice so lahko tudi huda dehidracija, izrazita oslabelost in v težjih primerih padec krvnega tlaka.
Ob močnem bruhanju, krvavi driski, hudih bolečinah, omedlevici ali znakih dehidracije poiščemo zdravniško pomoč.
Moja mama je imela torej prav vsaj v enem: kumaro je pred pripravo pametno poskusiti. Drgnjenje odrezanega konca pa ni potrebno. Če je okus močan, neprijeten in vztrajen, je opozorilo jasno – kumara, bučka ali buča ne sodi na krožnik.