

Bazilika je eno najbolj priljubljenih zelišč, ki jo najdemo na domačem vrtu, balkonu ali okenski polici. Njeni dišeči listi so nepogrešljivi v številnih poletnih jedeh, od solat in testenin do zelenega pesta. Kljub temu pa marsikdo opaža, da rastlina po nekaj tednih, ko jo prinesemo iz trgovine, najprej postane redka, nato začne cveteti, kmalu zatem pa oveni. Morda zanjo ne skrbimo najbolje, a razlog ni nujno v slabih pogojih, temveč je pogosto lahko le v napačnem obiranju.
Bazilike nikoli ne obiramo tako, da trgamo posamezne velike liste. S tem rastlina izgublja listno maso, njena rast pa se posledično upočasni. Namesto tega je bolje, da uporabimo preprost trik, ki ga vrtnarji poznajo kot ščipanje oziroma odstranjevanje rastnega vršička.
Če si steblo bazilike natančneje ogledate, boste opazili mesta, kjer iz stebla izraščata dva manjša lističa. Temu mestu pravimo kolence oziroma vozlišče. Ko rastlina zraste približno 15 do 20 centimetrov visoko, vrh stebla odrežite ali odščipnite tik nad takšnim vozliščem. Ko odstranite glavni vršiček, rastlina svojo energijo namreč preusmeri v stranska poganjka. Iz enega stebla tako nastaneta dve novi veji. Če postopek skozi sezono večkrat ponovimo, bo bazilika namesto ene visoke stebelne rastline razvila gosto, grmičasto obliko z bistveno več listi. Prav zaradi tega vrtnarji priporočajo redno obiranje vršičkov, tudi če listov trenutno v kuhinji ne potrebujemo. Več kot boste pravilno obirali, bolj bujna bo rastlina.
Ena najpogostejših napak pri gojenju bazilike pa je, da ji pustimo razviti cvetove. Ko začne cveteti, rastlina večino energije usmeri v tvorbo semen. Posledično nastaja manj novih listov, ti pa pogosto izgubijo del svoje značilne arome. Takoj ko torej opazite nastajajoče cvetne popke, jih odstranite skupaj z vrhom stebla. Na ta način boste podaljšali obdobje rasti in spodbudili razvoj novih poganjkov.
Bazilika sicer izvira iz toplih krajev, zato obožuje sonce. Najlepše uspeva na mestu, kjer je deležna vsaj šest ur neposredne sončne svetlobe dnevno. V senci pa bo rasla počasneje, njeni poganjki pa bodo daljši in manj čvrsti. Tla naj bodo rahla, rodovitna in dobro odcedna. Če jo gojite v loncu, poskrbite, da bo imel dovolj velike drenažne odprtine, saj zastajanje vode hitro povzroči gnitje korenin. Rastlino zalivajte redno, vendar zmerno. Zemlja naj bo rahlo vlažna, ne pa razmočena. Najbolje je zalivati zgodaj zjutraj in vodo usmeriti neposredno k zemlji, ne po listih.