Trik, da prsti med vrtnarjenjem ostanejo čisti

Vrtnarjenje je eden najlepših načinov preživljanja časa na prostem. Sprošča, nas povezuje z naravo in prinaša zadovoljstvo ob pogledu na lastne pridelke, cvetje ali zelišča. Kljub temu pa si ne želimo, da našo strast do vrtnarjenja oznanja že pogled na naše dlani. Zemlja se namreč hitro zažre pod nohte in tudi po temeljitem umivanju rok pogosto ostanejo temni robovi. Na srečo pa obstaja star vrtnarski trik, ki bo zaščitil roke pred umazanijo. Preden se lotite sajenja, pletja ali presajanja, z nohti nekajkrat podrgnite po kosu trdega mila.

Milo kot zaščita pred zemljo

Ko z nohti podrgnemo po trdem milu, se pod njimi nabere tanka plast mila, ki zapolni prostor, kamor bi se sicer med delom zagozdila zemlja. Milo tako deluje kot začasna zaščitna pregrada in ko po končanem vrtnarjenju roke umijemo z vodo, se milo skupaj z umazanijo hitro izpere, nohti pa ostanejo precej čistejši, če ne celo popolnoma čisti.

Gre za trik, ki ga vrtnarji uporabljajo že desetletja, še posebej pri opravilih, kjer rokavice niso najbolj praktična rešitev. Pri setvi drobnih semen, presajanju mladih sadik ali odstranjevanju plevela marsikdo raje vrtnari z golimi rokami, saj ima boljši občutek za rastline in zemljo. Priporočamo še, da so nohti v času vrtnarske sezone čim krajši.

Ne pozabimo, da zemlja in pogosto umivanje rok kožo izsušita, zato si je po delu priporočljivo roke umiti z blagim milom in mlačno vodo, nato pa nanesti hranilno kremo. Če pod nohti kljub milu ostane še kaj zemlje, uporabimo mehko krtačko za nohte. Izogibamo pa se čiščenju z ostrimi predmeti, saj lahko poškodujemo obnohtno kožico ali predel pod nohtom.

Bakterija v zemlji, ki botruje srečnejšemu življenju

Ne glede na to, kako čiste ali umazane so naše roke, pa zemlja za nohti v resnici osrečuje. Veliko ljudi pravi, da se po nekaj urah na vrtu počutijo mirnejše, bolj sproščene in boljše volje. Del tega učinka zagotovo izvira iz gibanja na svežem zraku, sončne svetlobe in občutka, da smo ustvarili nekaj koristnega. Znanstveniki pa raziskujejo še en zanimiv razlog.

V zdravi zemlji namreč živi nepatogena bakterija Mycobacterium vaccae. Raziskave kažejo, da lahko vpliva na imunski sistem in prek njega spodbuja procese, povezane z aktivacijo serotoninskih poti v možganih. Serotonin je živčni prenašalec, ki sodeluje pri uravnavanju razpoloženja, občutka zadovoljstva in zmanjševanja stresa. Poskusi na miših so pokazali vedenjske spremembe, podobne učinkom antidepresivov, raziskovalci pa menijo, da bi lahko bakterija prispevala tudi k večji odpornosti na stres.

VIDEO: Ljudje, ki vrtnarijo, so najbolj srečni in najbolj zdravi (Jerneja Jošar in Jitka Hreščak)

Raziskovalci pravijo, da je za zanesljive dokaze o pozitivnih vplivih pomembno izvesti še nekaj nadaljnjih raziskav, kljub temu pa številne že obstoječe raziskave potrjujejo, da vrtnarjenje pozitivno vpliva na duševno počutje. Združuje namreč telesno dejavnost, bivanje v naravi, zmanjšuje raven stresa, spodbuja čuječnost in daje občutek dosežka, kar vse prispeva k boljšemu razpoloženju.