Urbano vrtnarjenje: vrtnine za cvetlične posode in visoke grede

Tudi tisti, ki nimate vrta, lahko nekaj vrtnin in jagodičevja pridelate v cvetličnih loncih, koritih in visokih gredah. Medtem ko so za plitvejše in manjše posode primerne hitro rastoče vrtnine, v visokih gredah skoraj ni omejitev.

V primerjavi z gojenjem rastlin na pravih vrtnih gredah ima pridelava v manjši količini substrata nekaj posebnosti. O tem, na kaj moramo biti pozorni, pišemo v prispevku Zelenjavni vrtiček v cvetličnih loncih in visokih gredah, v nadaljevanju pa priporočamo, katere rastline so primerne za najpogostejša načina urbanega vrtnarjenja.

Kaj gojimo v loncih

V posodah lahko poleg okrasnih rastlin gojimo vse vrtnine in zelišča. Med vrtninami se odločimo za zgodnje, hitro rastoče sorte, kot so nizki paradižniki, okrogel korenček in podobno. Izbiramo med odpornimi sortami. V loncih lahko kombiniramo zelišča, vrtnine in cvetlice. Sadimo in sejemo jih toliko narazen, kot piše na semenski vrečki ali v strokovnih priporočilih. Če bodo namreč rastline rastle pregosto, bodo prej zbolele. Navajamo nekaj priporočil.

Naravna rast poganjkov s plodovi pri jagodah je povešava. Pridelek bo zdrav, če nanje ne bo deževalo. Foto: Real_life_Studio/Shutterstock

  • Kaj za začetek: začnimo z zelišči, ki ne potrebujejo pretiranega namakanja, npr. peteršiljem, drobnjakom in origanom. Za manjše ali plitvejše posode so primerne solatnice, ki rastejo hitro in jim liste porežemo večkrat: berivka, rukola, mešanica azijskih solatnic za rezanje, radič tržaški solatnik. Od špinačnic je primerna blitva, ker raste hitro. Obiramo ji stranske liste.
  • Plodovke: od plodovk ljubitelji najpogosteje gojijo v loncih čilije, paradižnik in jajčevec. Izberite nizke, grmaste sorte paradižnika, nizke sorte jajčevca, novost so celo bučke, ki se lahko vzpenjajo ob opori.
  • Jagode: primerne so večkrat rodne sorte; v obešankah bodo plodovi viseli navzdol. Zapomnimo si, da nobene jagode niso plezalke, zato si bomo morali pri tistih »iz reklam« dati precej opraviti s privezovanjem poganjkov ob oporo. V posodo navadno posadimo dve ali tri sadike.
  • Kapusnice: ker rastejo zelo dolgo, izberemo tiste za obiranje listov, poleg njih spomladi redkvice in nadzemno kolerabico.
  • Fižol: nizke sorte bodo rasle tudi v delno senčni legi, visoki pa se bo ovijal navzgor po balkonski ograji ali po vrvici

V visokih gredah je pridelek zgodnejši. Foto: Alison Hancock/Shutterstock

Kaj gojimo v visokih gredah

Pri visokih gredah skoraj ni omejitev: površino najbolje izkoristimo z mešanimi posevki, pri čemer upoštevamo dobre in slabe sosede. Tudi tu lahko kombiniramo zelišča, vrtnine in cvetlice. Kombiniramo hitro rastoče rastline s počasi rastočimi, npr. bučke in solato. Pod rastline, ki potrebujejo oporo (paradižnik, visoki fižol, grah), posadimo zelenjavo, ki ne mara močnega sonca. Povešave rastline (kumare, bučke, novozelandska špinača, cvetice kapucinke) posadimo ob rob visoke grede.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

ZAVRNI STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE