Skrivnost sožitja uši in mravelj

Uši izločajo sladek izloček, ki ga mravlje obožujejo. Celo masirajo jih, da bi izločile več medene rose ali mane, kot pravimo sladkemu izločku. Poleg tega mravlje uši raznašajo na druge rastline in jim v zameno za mano zagotavljalo zaščito. Napadajo sovražnike listnih uši, kot so pikapolonice in njihove ličinke.

Kaj je medena rosa

Uši sesajo rastlinske sokove, vendar iz njih uporabilo v glavnem beljakovine in nekaj malega ogljikovih hidratov. Odvečne sladkorje izločijo v obliki medene rose ali mane.

Poškodbe, ki jih povzročajo uši

Listne uši se naselijo na mladih sočnih in nežnih poganjkih. Iz gostiteljice sesajo sokove. Listi se zaradi poškodb zvijajo in kodrajo, nato se posušijo. Ob močnejših napadih odmirajo celi poganjki, rastline pa hirajo.

Nad uši najprej nežno

Ko spomladi opazite prve uši na vrtu, nikar takoj ne posezite po škropivih, čeprav naravnih, kot je denimo pripravek iz kopriv. Nežno s prsti pomanete po poganjkih rastlin, na katerih so uši in jih tako zmečkate. Za višje rastline, npr. visoki fižol in sadno drevje, uporabite močan curek vode. Pri takem načinu odstranjevanja bo nekaj uši vedno ostalo živih. Te bodo privabile v vrt živali, ki se hranijo z njimi: pikapolonice, tenčičarice, najezdnike, muhe trepetavke in tudi strigalice, žabe in ptiče. Kasnejše kolonije uši bodo te živali, ki se sicer hranijo še z mnogimi drugimi škodljivci, sproti zatirale.

PREBERITE ŠE: Ne zakadite se na vrt s škropivom

Kako preprečimo množičen razvoj uši

• Sadimo le krepke in zdrave rastline.
• Poskrbimo, da bodo imele rastline najboljše razmere za rast. Ne pretiravamo z gnojenjem z dušikovimi gnojili vsepovprek. Pozanimajmo se, katere vrtnine potrebujejo več hranil in katere manj.
• Rastline sadimo v čim bolj mešane posevke.
• Med zelenjavo posadimo sivko, kapucinko, žametnico, ognjič, šetraj, timijan, boreč, baziliko, kumino, koriander, poprovo meto, žajbelj, ki ušem smrdijo. Ušem smrdijo tudi česen, čebula, redkvica in hren. Omenjene dele rastlin pomešamo med zastirko.
• Rastline škropimo z mešanico mleka in vode v razmerju 1:1 in s pripravki iz vratiča, rmana, koprive, bezgovih, paradižnikovih, krompirjevih ali rabarbarinih listov.
• S sajenjem različnih rastlinskih združb privabimo v vrt različne naravne sovražnike – pikapolonice, tenčičarice, najezdnike, muhe trepetavke, strigalice, žabe in ptice.

!!galerija!!

Mravlje so na vrtu koristne

Z gradnjo podzemnih kanalov rahljajo prst. Po kanalih, ki jih naredijo, prihajajo v tla voda z organskimi snovmi in zrak. Mravlje se prehranjujejo z gosenicami, hrošči, kobilicami, ki bi v obsežnem številu prav tako povzročali škodo na vrtninah. Hkrati pa so hrana kuščarjem, pticam, žolne pa jih naravnost obožujejo.

Če na vrtu ni zdrave populacije mravelj, se mu bodo izogibale tudi druge koristne živali.

Kako lahko mravlje škodijo

Vrtne mravlje utegnejo biti prava nadloga le, če se preveč razmnožijo. Izkopavajo semena, kopljejo rove in s tem spodrivajo – privzdigujejo korenine vrtnin, celo na cvetove se spravijo in jih pogrizljajo. Prenašajo listne in koreninske uši.

PREBERITE ŠE: Ekološko zatiranje škodljivcev

Mravlje živijo v večjih skupnostih 

Na vrtu se mravlje zadržujejo v kupih razpadajočih drv in vej, kompostu, listju. Če poznamo njihov način življenja in prehranjevanja, se laže kosamo z njimi. Ko mravlja odkrije vir hrane, označi pot od njega do mravljišča tako, da se v enakomernih presledkih s koncem abdomna dotakne tal ter izloči snov, ki oddaja značilen vonj. Mravlje ta vonj zaznajo in se urno napotijo po označenih poteh do vira hrane. Če jih opazujemo, vidimo, da hitijo druga za drugo. Hrano potem marljivo nosijo v mravljišča.

Kako mravlje preženemo z gredic

• S sladkimi vabami jih zvabimo z gred – gobico za pomivanje posode, krpo ali kaj podobnega namočimo v sladkorno raztopino. Postavimo poleg mravljišča. Mravlje se bodo počasi preselile na sladko vabo. Vabo odnesemo nekam, kjer nas mravlje ne bodo motile. Postopek ponavljamo.
• Po njihovih poteh in mravljiščih polivamo kavno usedlino, cimet, kajenski poper ter močne čaje iz mete ali timijana. Ob in na mravljišče nastavimo stroke česna ali posušene in zmlete lupine citrusov, lupine grenkih kumar, zdrobljene liste sivke, majarona, mete, praproti, bezga in oreha, brinove iglice. Zaradi močnih vonjev bodo mravlje izgubile sposobnost komuniciranja.
• Tla zalivamo s pripravki iz pelina in koprive.
• Zastirki primešamo dele sivke, mete, paradižnikove, bezgove, orehove liste in praprot.
• Z lopato prestavimo mravljišče z grede.