Vam motovilec ne kali? To so najpogostejše napake pri setvi

Motovilec velja za nezahtevno vrtnino, vendar njegova setev vrtičkarjem pogosto povzroča več težav, kot bi pričakovali. Seme namreč kali počasi, občutljivo je na previsoke temperature in ne sme biti prekrito z debelo plastjo zemlje. Če k temu dodamo še presuha tla ali pregosto setev, lahko na gredici namesto gostih zelenih rozet ostane le prazna zemlja. Preverili smo, katere napake najpogosteje preprečijo uspešen vznik in kako jih odpraviti.

Prva napaka: sejemo ga, ko so tla še prevroča

Najpogostejši razlog, da motovilec ne vzklije, je prezgodnja setev v vroča poletna tla. Čeprav ga tradicionalno sejemo že avgusta, se ni smiselno ravnati zgolj po koledarju, saj so veliko bolj pomembne dejanske vremenske razmere. Motovilec je namreč rastlina hladnejšega dela leta, njegovo seme pa pri temperaturah nad približno 25 stopinj Celzija kali precej slabše. Med vročinskim valom zato s setvijo raje počakamo na ohladitev, avgustovska setev pa je uspešnejša v delno zasenčeni gredi, denimo v zavetju višjih vrtnin, ki jih še nismo odstranili z vrta.

PREBERITE ŠE: Motovilca ne silimo rasti v vročini

Druga napaka: seme zakopljemo pregloboko

Seme motovilca za kalitev potrebuje svetlobo, zato ga ne smemo zakopati globoko in ga po setvi v rahlo pripravljeno površino samo nežno vtisnemo z dlanjo ali s hrbtno stranjo grabelj.  Če seme konča nekaj centimetrov globoko, bo vznik slab ali neenakomeren, težava pa se lahko pojavi tudi, če po setvi gredico zalijemo z močnim curkom vode. Ta semena premakne, jih odnese na kup ali prekrije z zemljo.

Gredico je zato najbolje zalivati z nežnim razpršilcem oziroma zalivalko z razpršilno rozeto, ki povšrino le navlaži, ne da bi jo zbila ali razkrila seme.

Tretja napaka: gredico po setvi pustimo, da se izsuši

Motovilec kali razmeroma počasi. V ugodnih razmerah lahko prve rastlinice pričakujemo približno v 10 do 14 dneh, ves ta čas pa morajo biti tla enakomerno vlažna, saj se, če se površinska plast zemlje vmes popolnoma izsuši, lahko kalitev prekine. To je še posebej pomembno pri avgustovskih setvah, ko se zgornjih nekaj centimetrov zemlje na soncu zelo hitro posuši, zato setvene površine ne zalijemo le enkrat ob setvi, ampak njeno vlažnost preverjamo vsak dan. Zalivamo nežno in po potrebi, najbolje zgodaj zjutraj ali zvečer.

Četrta napaka: uporabimo neustrezno seme

Pri motovilcu je starost semena pomembna. Sveže, doma pridelano seme, pobrano v istem letu, zaradi naravne dormantnosti praviloma še ni pripravljeno na kalitev, zato je sa setev bolje uporabiti seme iz prejšnjega leta. Pri kupljenem semenu so semenarske hiše to posebnost praviloma že upoštevale, vendar se lahko pojavi nasprotna težava: zelo staro ali nepravilno shranjeno seme sčasoma izgubi kalivost. Pred setvijo zato preverimo datum uporabnosti na semenski vrečki, odprto seme pa hranimo na suhem, hladnem in temnem mestu.

Peta napaka: sejemo pregosto

Motovilec pogosto sejemo povprek, vendar lahko pri takšni setvi hitro porabimo preveč semena. Gosta zelena preproga je na prvi pogled sicer obetavna, a rastlinam pozneje zmanjka prostora za razvoj lepih, čvrstih rozet. Pregost posevek se namreč počasneje suši po dežju ali zalivanju, med rastlinami je manj zraka, pletje pa je skoraj nemogoče. Ker začne plevel motovilcu odvzemati svetlobo, vodo in hranila, rastline začnejo rumeneti in zastajati v rasti.

Veliko bolje je, da seme razporedimo tako, da je med posameznimi semeni približno dva centimetra prostora. Natančna razdalja je odvisna tudi od sorte, saj nekatere razvijejo večje rozete, za domači vrt pa je pogosto praktičnejša setev v plitve vrste ali ozke pasove. Med njimi lahko tla pozneje previdno prerahljamo in odstranimo plevel, če pa je vznik kljub temu pregost, rastlinice pravočasno razredčimo, preden se začnejo med seboj močno ovirati.

Ko motovilec postane večja rastlina, je načeloma precej nezahteven. Foto Landrausch/Shutterstock

Šesta napaka: tla so zbita in polna velikih grud

Majhno seme potrebuje drobno, ravno in rahlo setveno površino. Če ga posejemo na grobo prekopano gredico z velikimi grudami, del semen pade pregloboko, drugi del ostane brez dobrega stika z zemljo, voda pa se po površini ne razporeja enakomerno. Pred setvijo zato odstranimo rastlinske ostanke in plevel, zemljo plitvo prerahljamo ter z grabljami poravnamo, velike grude zdrobimo, površino pa nežno utrdimo. Tla ne smejo biti niti povsem razrahljana in puhasta niti močno zbita.

Če je zemlja zelo suha, je bolje gredico temeljito zaliti že pred setvijo, počakati, da se voda vpije, nato pa sejati v vlažna in ohlajena tla. Tako semena po setvi ne bomo premikali s pretiranim zalivanjem.

PREBERITE ŠE: Kaj septembra še sejemo − če želimo pridelek kmalu

Sedma napaka: motovilec preveč pognojimo

Motovilec ne potrebuje obilnega gnojenja, saj mu za jesensko setev praviloma zadostujejo hranila, ki so ostala v tleh za prejšnjim posevkom. Če so vrtna tla normalno rodovitna, dodajanje mineralnih gnojil ali večjih količin hlevskega gnoja ni potrebno. Na revnejši gredici lahko pred setvijo površinsko dodamo manjšo količino zrelega domačega komposta - ta mora biti dobro razgrajen, saj svež organski material ni primeren za neposreden stik s semenom.

Osma napaka: plevel odstranjujemo šele, ko preraste posevek

Ker motovilec sprva raste počasi, ga lahko hitro prehiti plevel, še posebej veliko težavo pa predstavlja na gredicah, kjer je bilo že pred setvijo veliko semen plevelnih rastlin. Ko se ta razrastejo med gosto posejanim motovilcem, jih je težko odstraniti, ne da bi poškodovali tudi mlade rozete.

Gredico je zato smiselno očistiti še pred setvijo. Če imamo dovolj časa, jo lahko pripravimo nekoliko prej, zalijemo in počakamo, da vznikne prvi val plevela, tega pa nato plitvo odstranimo, ne da bi zemljo znova globoko prekopavali, in šele zatem posejemo motovilec.

PREBERITE ŠE: Setveni koledar Marije Thun

Deveta napaka: po vzniku pozabimo na njegove plitve korenine

Tudi ko motovilec uspešno vzkali, še ni povsem varen pred sušo. Njegov koreninski sistem je namreč plitev, zato ne more izkoriščati vode iz globljih plasti tal - v daljšem sušnem obdobju ga zato zalivamo redno, vendar zmerno.

Zalivamo tla in ne listov, kadar je to mogoče, saj dolgotrajno mokri listi in gosta setev ustvarjajo ugodnejše razmere za razvoj bolezni. V toplih in suhih obdobjih se lahko na motovilcu pojavi tudi pepelasta plesen, zato z zgodnjo avgustovsko setvijo ni dobro siliti.