Visoka greda: kaj jeseni sejemo in sadimo vanjo

Največ ljudi se za začetek vrtnarjenja resda odloči spomladi, ko jih k temu spodbudijo prebujanje narave in zgledi iz okolice. Takrat si jih tudi največ omisli, naroči ali sestavi visoko gredo, najprej ogrodje in potem poskrbi za polnilni material

Če že imajo vrt, zelenico ali sosede, ki jim na jesen ostane veliko rastlinskega materiala, pa je najboljši čas za ureditev visoke grede jesen – izkoristili bodo material, zmanjšali stroške, poleg tega pa se jim bodo tla v visoki gredi, v kateri je več plasti materiala, do pomladi, ko se bo začela nova sezona, posedla in jo bodo le še dopolnili s pol pedi fine prsti.

Setveni koledar – september 2025

Zato tokrat pišemo o tem, kaj sploh lahko jeseni še posadimo v visoko gredo. Na splošno vse tisto, kar tudi sicer v tem času sejemo ali sadimo na gredice. Zapomniti pa si velja, da bomo lahko na pomlad z nekaterimi vrtninami malce »prehitevali«. Tla v visoki gredi se namreč hitreje ogrevajo, poleg tega pa jih od znotraj greje še razpadanje organskega materiala.

Nabor rastlin, ki jih bomo vanjo sejali ali sadili to jesen, se razlikuje glede na to, kdaj je ali bo visoka greda nared. V začetku septembra je na tem seznamu še širok nabor solatnic in drugih vrtnin, ki jih bomo pobirali pozno jeseni, čez zimo ali spomladi, medtem ko bo za konec oktobra primernih le nekaj kultur: lahko bomo posadili jesenski česen in čebulo, pa morda kakšno trajno zelišče.

Princip sajenja v visoko gredo

Na visoke grede lahko sadimo karkoli, tudi eno samo rastlinsko vrsto. A veliko bolj praktično, ekonomično in lepše je, če se odločimo za zasaditev rastlin v mešanih posevkih: tako na manjši površini pridelamo več, ker kombiniramo bujno in šibkeje rastoče rastline, visoke in nizke, tiste, ki potrebujejo oporo in tiste, ki jim prija njihova senca. Tudi bolj zdrave so rastline v mešanih posevkih.

Kaj v visoko gredo sejemo in sadimo septembra

Če imamo visoko gredo že od prej in in je del njenega prostora zapolnjen, sejemo na prazna mesta, pa tudi ob vznožje plodovk (paradižnika, paprike, jajčevcev), ki jim obiramo spodnje liste do tam, kjer rastejo plodovi, solatnice, kot so zimske sorte solate (mehkolistne nansen, zimsko rjavko, krhkolistno posavko, vegorko,bistro in pariško), motovilec, radič za rezanje, rukvico, blitvo, špinačo, azijsko listno zelenjavo in redkvice.

Sadimo pa v tem času sadike zimske solate, v začetku meseca še endivijo, zimski por in kitajski kapus (za druge kapusnice je prepozno), od čebulnic pa s čebulčkom le čebulo majski srebrnjak.

Vikoka greda se v enem letu posede do 20 odstotkov. Foto: 24k-production/Shutterstock

Kaj v visoko gredo sadimo in sejemo oktobra in v začetku novembra

Zimske solate, rukolo in motovilec lahko do srede oktobra sejemo večkrat zapored, če imamo seveda dovolj prostih površin. Sadimo tudi jesenski česen in čebulček (lahko še v začetku novembra).

Ker družba zelišč ​pripomore k zdravi rasti vrtnin, lahko v tem času (lahko tudi že septembra) posadimo kakšno od njih, ki je trajnica. Med njimi so origano, žajbelj, pehtran, timijan, meta – a metine korenine nujno omejimo tako, da jo v visoko gredo posadimo kar z lončkom.

Kako napolnimo visoko gredo

Polnjenje od 90 do 110 cm visokega okvira visoke grede, ki ima spodaj stik s tlemi, le da je na podlago položena jeklena mreža proti voluharjem, se pri različnih avtorjih nekoliko razlikuje, a ne bistveno. Pred postavitvijo ogrodja za visoko gredo  priporočajo, da na terenu odstranimo travno rušo in jo shranimo, ker jo bomo pozneje uporabili.

Na zemljo naložimo do 60 centimetrov drenažne plasti (vejevja, koruznice, zmletih lesnih ostankov) in potlačimo. Sledi narobe obrnjena travna ruša (namesto nje lahko groba vrtna zemlja ali kompost), debela plast nerazpadlih organskih odpadkov, trave ali listja, spet kompost ali dobro razpadel hlevski gnoj, na koncu pa 20 cm debela plast finejše vrtne zemlje, v katero bomo sadili. Na vrh nalagamo pograbljeno travo ali malce zbito seno, ki bo služilo kot zastirka.

V prvem letu lahko pričakujemo, da se bo greda posedla od 15 do 20 odstotkov.