Visoke grede: v katerih primerih so boljše od klasičnega vrta (in v katerih res ne)

Visoke grede so v zadnjih letih postale zaščitni znak sodobnega vrta. Opazimo jih lahko na dvoriščih novogradenj, ob hišah na podeželju, na urbanih vrtovih in celo na terasah ali balkonih. Marsikdo jih namreč razume kot boljšo in sodobnejšo alternativo klasičnemu vrtu na tleh, a strokovnjaki opozarjajo, da imajo v določenih primerih tudi nekaj slabosti, ki jih je dobro poznati, preden se zanje odločimo.

Kakšne so torej prednosti?

1. Boljši nadzor nad kakovostjo zemlje

Ena največjih prednosti visokih gred je, da vrtnar sam sestavi strukturo zemlje v njej. Če je naravna prst na vrtu zbita, glinena ali slabo rodovitna, lahko v visoki gredi ustvarimo idealno mešanico zemlje, komposta in organskega materiala.

Prav to je v svojih publikacijah poudarila tudi ameriška avtorica in podjetnica Martha Stewart, ki v svojih vrtnarskih nasvetih pogosto poudarja, da so visoke grede odlična rešitev na lokacijah, kjer naravna zemlja ni najboljša.

2. Hitrejše segrevanje tal spomladi

Ker je zemlja v visoki gredi dvignjena, se spomladi segreje hitreje kot tla na klasičnem vrtu. To pomeni, da lahko vrtnarsko sezono začnemo nekoliko prej in rastline hitreje rastejo.

3. Manj plevela in bolj urejen vrt

Ker je zemlja v visoki gredi praviloma nova in dobro pripravljena, je v prvih letih manj trajnih plevelov. Hkrati so grede jasno razmejene, kar daje vrtu bolj urejen in organiziran videz.

Visoke grede so še posebej priročne v urbanih okoljih, kjer smo prostorsko omejeni. Foto Mariana Serdynska/Shutterstock

4. Manj sklanjanja

Delo na visoki gredi je fizično lažje in bolj prijazno do hrbtenice. Vrtnarju se med obdelovanjem zemlje ni treba toliko sklanjati, kar je še posebej dobrodošlo za starejše vrtnarje ali tiste z bolečinami v hrbtu. Tudi Martha Stewart pogosto poudarja, da je to eden od razlogov, zakaj sama rada uporablja visoke grede. 

Čas je za pripravo visoke grede

In kakšne so slabosti?

Kljub številnim prednostim visoke grede niso vedno najboljša rešitev.

1. Hitrejše izsuševanje zemlje

Ker je zemlja dvignjena in bolj zračna, se v vročih poletjih lahko hitreje izsuši. To pomeni, da je zalivanje pogosto potrebno pogosteje kot pri klasičnem vrtu.

Ena od slabosti visokih gred je tudi, da se poleti zemlja hitreje izsuši, kar pomeni več zalivanja. Foto Mariana Serdynska/Shutterstock

2. Višji začetni stroški

Postavitev visoke grede zahteva okvir, večjo količino zemlje in komposta ter pogosto tudi zaščito pred glodavci ali plevelom, zato se je treba zavedati, da je začetni strošek bistveno višji kot pri klasičnem vrtu.

3. Omejena globina

Kot poudarjajo strokovnjaki, so visoke grede primerne za rastline, ki ne zahtevajo veliko prostora, predvsem globine. Ker greda ni globoka, lahko rastlinam z zelo globokimi koreninami to povzroča težave. 

Preverili smo, koliko stanejo visoke grede

Pri razmisleku o postavitvi visoke grede je smiselno upoštevati tudi začetni strošek, ki je odvisen predvsem od materiala in velikosti konstrukcije. Preproste lesene visoke grede so danes lahko precej dostopne – v spletnih trgovinah jih je mogoče dobiti že za približno 30 do 70 evrov, odvisno od dimenzij. Večje ali kakovostnejše lesene grede pa lahko stanejo tudi več sto evrov.

Kovinske visoke grede, ki so običajno izdelane iz pocinkanega jekla ali druge trpežne kovine, so praviloma nekoliko dražje, a tudi bolj obstojne. Cene manjših modelov se začnejo pri približno 100 evrih, srednje veliki modeli stanejo okoli 200 do 250 evrov, medtem ko večje ali oblikovno zahtevnejše konstrukcije lahko presežejo tudi 400 evrov ali več.

Na voljo so tudi plastične visoke grede; te so pogosto lahke in enostavne za sestavljanje, cene pa se gibljejo približno med 30 in 200 evri, odvisno od velikosti in kakovosti materiala.

Pri vseh materialih je treba upoštevati, da cena običajno vključuje le okvir grede. Za polnjenje so potrebni še veje, organski material, kompost in vrtna zemlja, kar lahko pomeni dodatnih 50 do 150 evrov. Skupni začetni strošek postavitve visoke grede se tako najpogosteje giblje približno med 80 in 300 evri, odvisno od materiala, velikosti in tega, koliko materiala za polnjenje imamo že na voljo doma.

Urbano vrtnarjenje: vrtnine za cvetlične posode in visoke grede

Katere rastline so torej najbolj primerne za visoke grede?

Visoke grede se posebej dobro obnesejo pri rastlinah, ki imajo rade rahlo in dobro odcedno zemljo ter relativno plitke korenine. 

Med najbolj primerne sodijo sadike listnate zelenjave, kot je solata, rukola in špinača, v njej pa se bodo odlično znašle tudi redkvice, čebula, česen in vse vrste zelišč.

Kdaj se odločiti za visoke grede in kdaj za klasičen vrt?

Visoke grede so posebej dobra izbira v primeru, če je zemlja na vrtu slaba ali zelo zbita, ter v primeru, da smo prostorsko omejeni. Odlične so tudi, če si želimo ustvariti urbani vrt na terasi, ali pa če nam je estetika vrta izredno pomembna.

Kolumna Jerneje Jošar: Visoke grede, dvignjene grede ali naravne obrobe – kaj izbrati?

Klasičen vrt pa je priporočljiv v primeru, da imamo na voljo veliko rodovitne zemlje in dovolj prostora, saj je pri večjih površinah zalivanje običajno lažje. Pomemben dejavnik je tudi finančne narave; priprava klasičnega vrta zahteva precej manj denarnega vložka kot postavitev visokih gred.