Hidrologi ugotavljajo, da so zaloge podtalne in površinske vode v Sloveniji v zadnjih letih podhranjene, ker je padavin premalo, zato je pomembno, da lastniki hiš in vrtov skrbimo za razpoložljive vire. Priporočljivo je, da je okrog hiše čim manj betoniranih, asfaltiranih ali drugih za padavinsko vodo neprepustnih površin, s katerih se voda steka v kanalizacijo; skrbeti moramo za vzdrževanje odtočnih jarkov in majhnih vodotokov. Ob upadu talnih voda so namreč vsi ti pomembni kot vir oskrbe z vodo.

Pomembno je, da lastniki vrtov prestrezajo padavinsko vodo, ko je je na pretek, in jo hranijo v rezervoarjih, namenjenih le za zalivanje ali za vzporedni sistem uporabe sanitarne vode v gospodinjstvu. Poleg tega, da je deževnica za zalivanje rastlin najprimernejša, pri velikih vrtovih z njo prihranimo pri stroških za pitno vodo in varujemo podtalne zaloge vode. Racionalno je zalivati z že uporabljeno vodo, ki ni oporečna (npr. od splakovanja zelenjave).

PREBERITE ŠE: ZBIRALNIKI DEŽEVNICE: OTROCI LAHKO SPREMLJAJO PRIHRANEK PITNE VODE

Koliko zalivanja zadostuje

Idealno je, če za zalivanje vrtnin porabimo vsaj toliko vode, kot je iz tal izhlapi. Seveda to velja tudi za okrasne rastline in sadno drevje, ki pa ima globlje korenine in ga suša, razen mladih sadik, ne prizadene tako hitro. Priporočilo, da vrtnine namakamo raje redkeje kot vsak dan, a takrat obilneje, velja do konca pomladi ali pozno poleti, ne pa v žgočih poletnih dneh.

Ob sončnem poletnem dnevu namreč izhlapi (evapotransporira) iz kvadratnega metra travnate površine v povprečju od pet do šest litrov vode, celo več. Količina je pri nekaterih rastlinah, denimo plodovkah, kot je paradižnik, še večja. Ker o količini izhlapele vode večinoma nimamo prave predstave, je priporočljivo spremljanje dnevnih podatkov o evapotranspiraciji (Eto) po posamez­nih slovenskih krajih na spletnih straneh Arsa (https://meteo.arso.gov.si/met/sl/agromet/recent/wb/). Gre za podatek o travnati površini, ki ga pri vrtninah pomnožimo s količnikom 1,1, pri plodovkah celo 1,2.

Iz vrtnih tal, pokritih z organsko zastirko, izhlapi precej manj vode.

!!galerija!!

Kako zalivamo

Samo močenje zgornjega sloja tal, npr. do globine 5 cm, ni ustrezno, ker bodo tako rastline večino koreninic razvile le tik pod površjem, voda pa bo hitro izhlapela. Namakamo vsaj do globine 15 cm. To poleti pri vrtninah pomeni vsakodnevno zalivanje, krompir pa denimo lahko včasih izpustimo. Ne zalivamo s premočnim curkom, temveč s kapljicami, da se tla ne zaskorjijo, kar povzroči, da pri naslednjem zalivanju voda z njih kar odteče. Rastlinam, razen nekaterim solatnicam in kapusnicam, ne močimo listja, saj vlažnost pospeši razvoj glivičnih bolezni. Vrtnarski strokovnjaki nas zato pogosto opomnijo, da ne zalivamo rastlin, temveč tla okoli njih. Izgube vode so najmanjše pri kapljičnem namakanju.

PREBERITE ŠE: ZALIVAMO TAKO, DA NAMOČIMO TLA VSAJ 15 CENTIMETROV GLOBOKO

Čas zalivanja poleti

Vrtnin, okrasnih gredic in trate ne zalivamo podnevi, saj so tla razgreta, voda iz njih hitro izhlapeva, kapljice lahko na rastlinah zaradi fenomena lupe povzročijo sončne ožige. Najbolje je zalivati v zgodnjih jutranjih urah, ko so tla in rastline najhladnejši in tudi temperatura vode iz podzemnih rezervoarjev ali vodovoda ni prehladna. Večerno zalivanje je slabša možnost, ker so tako tla kot rastline še razgreti.

Kapljično namakanje, namakanje z glinenimi bučkami

Pri kapljičnem namakanju so kapljači na ceveh razporejeni na tleh tik ob rastlinah, da voda pronica neposredno ob njihov koreninski sistem. Ne samo da je poraba pri njem najmanjša, dolgotrajno počasno mezenje kapljic namoči tla v globino, da se korenine razvijejo globlje, ker nadzemnih delov rastlin ne močimo, pa je pri njih najmanj možnosti za razvoj glivičnih bolezni.

Najpreprostejša in cenovno najugodnejša rešitev za vrt so mehke ploščate cevi s kap­ljači na razdalji 20 cm, ki ob pozornem ravnanju zdržijo povprečno tri sezone. Precej večji strošek so okrogle bolj toge cevi z vgrajenimi kapljači z življenjsko dobo kako desetletje. Tehnologija je primerljiva, zavzamejo pa trajne okrogle cevi po koncu sezone veliko več prostora, saj jih pospravimo na kolute.

Podoben princip počasnega namakanja tal predstavljajo keramične bučke, zakopane v tla, ki oddajo skozi porozne stene toliko vode, kolikor je rastlina potrebuje. Namenske zalivalne posode, znane kot olle, ki se dobijo tudi pri nas, lahko z vodo oskrbijo korenine rastlin, ki so v območju trikratnika njihovega radija.

Ukrepi za zmanjšanje izhlapevanja iz tal

Najučinkovitejši način, ki prepreči, da bi se tal prehitro izsuševala, je zastirka iz trave ali druge rastlinske zelene mase, ki jo razporedimo okoli rastlin. Poleg tega da lahko tudi za polovico zmanjša izhlapevanje, rastline hrani, ohrani zemljo rahlo in je nekakšna tamponska cona pri zalivanju, saj prepreči, da bi kapljice s tal škropile po nadzemnem delu rastlin. V najhujši pripeki pomaga zastiranje mladih rastlinic s kopreno nad oporo, podobno deluje tudi razpeta protitočna mreža nad vrtom.

V ekstremni vročini je priporočljivo rahljanje zaskorjenega vrhnjega sloja tal, medtem ko pregloboko okopavanje poveča možnost izhlapevanja.