Če si na vrtu želimo sprememb ali bomo celo sami naredili načrt zanj, nujno narišimo tloris, in sicer v merilu, da bodo objekti, razdalje, poti, gredice ali pa denimo velikost drevesnih krošenj v pravilnem razmerju. Tak načrt bo preprečil eno najpogostejših napak domačih vrtnarjev: pregosto sajenje trajnih rastlin. Pozanimajmo se o njihovem končnem obsegu.

Kjer imamo sadno drevje v bližini gozda, obstaja verjetnost, da ga obiščejo gozdne živali. Zajcem in srnjadi posebej tekne lubje mladih drevesc. Namensko kovinsko ali plastično mrežo lahko kupimo v vrtnih centrih, lahko pa deblo ovijemo tudi s kopreno ali vrečevino. Posebno pri mladih sadikah kivija, marelic, breskev, fig in kakija ti dve služita tudi kot zaščita pred zmrzaljo. V ta namen se prav tako obneseta smrečje in koruznica, ovita okoli debelc.

V času kratkih dni, ko smo več časa v zaprtih prostorih, poskušajmo vzbuditi zanimanje otrok za skrivnostni rastlinski svet. Najbolj jih bomo pritegnili z opravili, pri katerih bodo spremembe očitne iz dneva v dan. Četudi so tradicionalni datumi mimo, skupaj z njimi posejmo božično žito, semena redkvic ali drugih hitro kalečih vrtnin in cvetic v jajčne lupinice s peščico humusa, super bo tudi pladenj mikrozelenjave na oknu. Seveda jim zaupajte še skrb za posevek, poučite jih o zalivanju …

Kdor skrbi za trato, ve, da je gnojila, ki so primerna v sezoni, jeseni treba zamenjati s takšnimi, ki vsebujejo več kalija. Ta element travi pomaga prezimiti. Podobno je v sadovnjaku. V tem času ga lahko še vedno gnojimo z organskim ali mineralnim gnojilom. Mineralno naj bo namensko sadjarsko, takšno z večjo vsebnostjo kalija in fosforja. Ne prekoračimo priporočene količine, za večje drevo zadostujeta dve manjši pesti gnojila, ki ga potrosimo po kolobarju pod krošnjo. Da je ta okopan, skrbimo v vseh letnih časih.

Marsikaj lahko na vrtu uredimo pred začetkom sezone. Na toplem se lahko odločimo za vrsto in material opore za kivi, popenjave vrtnice, srebot ali druge vzpenjave okrasne rastline in opravimo priprave v delavnici. Spomladi jih bomo postavili pred začetkom vegetacije, da ne bi polomili krhkih mladih poganjkov. Za oporo srebotu so dobra rešitev opore s po dvema prečnima žicama, med kateri vtaknemo poganjek. Tudi za maline je idealna opora s po dvema žicama ali prečkama, da se rozge ne povešajo.

Ptice so na vrtu naše prijateljice, saj pokončajo veliko žuželčjih škodljivcev in nam pomagajo vzdrževati naravno ravnovesje. Zato se nanje ne jezimo zaradi gostije na jagodičju ali ocufanih sadik solate. Oboje raje zaščitimo z mrežo, a pticam kak priboljšek le pustimo. Teknejo jim jagode okrasnih rastlin, semena iz cvetnih koškov, prepustimo jim tudi del sadne letine. Ko tega zmanjka, jim zrnje nastavljamo v krmilnice. Kosi ne bodo spregledali jabolk, ki jih zanje nataknemo na suhe vejice. Če jim hrano nastavimo blizu okna, bomo imeli prav prisrčno gledališče.

Če imamo na zelenjavnem vrtu težave, je smiselna analiza zemlje. Pozno jeseni ali v toplih zimskih dneh vzamemo vzorce vsaj na 10 mestih: zajamemo prst v globini od 0 do 30 cm. Priporočljive so meritve kislosti tal (pH), rastlinam dostopnega fosforja (P) in kalija (K), morda še vsebnosti organske snovi. Meritev dušika (N) je smiselna med aprilom in junijem. Analize opravljajo na Kmetijskem inštitutu Slovenije v Ljubljani in na kmetijsko-gozdarskih zavodih v Novi Gorici, Mariboru, na Ptuju in v Murski Soboti.

Prvi sneg pogosto povzroči snegolom dreves, predvsem listavcev, s katerih še ni odpadlo vse listje. Moker sneg se zlahka oprime listov. Doma ga zato sproti otresajmo z vej dreves in živih mej. Če je na vejah še listje, ga lahko pred sneženjem otresemo, pri manjših drevesih pa oberemo z roko. Z dolgo palico, ki ima prečko v obliki črke T, sneg otresamo redno, če je težek, pa nujno, dokler še ni primrznjen na rastline, saj bi pozneje polomili vejice.