Osnovno gnojenje

Pred hišo smo na novo uredili vrt. Včasih sem vrt­narila s starši, zdaj pa imam družino in si želim doma pridelanih vrtnin. Starši so spomladi uporabljali kompost, zato me zanima, ali je to primerno ali naj raje uporabim kaj drugega.

Sandra iz Trebnjega

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Priprava tal na domačem vrtu je pomembno delo. Ko jih prelopatamo ali zrahljamo, je treba dodati gnojilo. Koliko in katero, je odvisno od vrtnin, ki jih bomo vzgajali. Vrtnine se razlikujejo glede na potrebe po hranilih. Največ jih potrebujejo plodovke (paradižnik, paprika, jajčevci), kapusnice (cvetača, zelje) in krompir. Manj zahtevne so solatnice in špinačnice. Previdni smo z gnojenjem čebulnic in stročnic, ki potrebujejo malo hranil, zato jih raje dognojimo večkrat po malem v rastni sezoni.

Če hočemo narediti domač kompost stabilen, kakovosten in poln hranil za rastline, moramo izpolniti nekaj pogojev: večkrat na leto ga je treba premetati, da dobi dovolj kisika, ki ga potrebujejo mikroorganizmi za razgradnjo organskih snovi. Kakovost komposta lahko niha, saj je odvisna od sestavin, ki jih kompostiramo. Priporočljivo je, da kompost iz rastlinskih ostankov ali živalskega gnoja uporabljamo izključno jeseni. Takrat ga vdelamo v še vedno topla jesenska tla, kjer se s pomočjo mikroorganizmov razgradi v humus in hranila za rast­line. Poleg tega nizka zimska temperatura uniči škodljivce, ki bi se utegnili zadrževati v njem. Priporočamo, da tla spomladi pri­pravimo z ekološkim peletiranim gnojilom, ki mora biti toplotno obdelano, da ne vsebuje bolezni, škodljivcev ali plevelov. Pri takšnem organskem gnojilu tudi poznamo osnovno vstopno surovino, zato je vsebnost hranil v njem znana. Pri sodobnih peletiranih gnojilih lahko celo izbiramo specializirana gnojila z več dodatnega naravnega kalija, ki je pomemben za vzgojo krompirja in plodovk. Ali pa gnojilo, posebej namenjeno za listnato zelenjavo.

Peletirano organsko gnojilo uporabimo tako, da zemljo najprej razrahljamo, posujemo z gnojilom in ga nekoliko zagrebemo v tla. To naredimo pred dežjem ali pa gredico po gnojenju dobro zalijemo. Peleti se raztopijo in hranila so pripravljena na prihod vrtnin. Najbolje je to narediti dva tedna pred sejanjem ali sajenjem, da se peleti do­bro razgradijo.

Pomlajevanje jablane

Prosim vas za nasvet, kaj storiti s staro jablano kosmačko, ki že nekaj let ni bila obrezana. Zelo rada bi jo ohranila. Lani se je posušil vrh, ni ozelenel in tudi listi na preostalih vejah niso bili prav zdravi in veliki. Zelo rada bi ohranila senco, ki mi jo je doslej jablana delala, plodovi so mi manj pomembni.
Marjeta iz Ljubljane

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Starejša drevesa je treba redno pomlajevati na vsakih nekaj let. S pravilno rezjo spodbudimo rast mladega lesa, s katerim nadomestimo starega, ki ni več roden ali se celo suši. Če čakamo predolgo in drevo pade v pozno starostno obdobje, je za pomlajevanje lahko prepozno oziroma se drevo na rez ne bo odzvalo pozitivno.

Pomlajevanje izvajamo z zimsko rezjo, kar pomeni od novega leta naprej. Najboljši čas pa je februarja ali marca. Najprej pregledamo celotno drevo in vse, kar je suhega, odrežemo. Ker imate drevo za senco, je to zelo pomembno, saj lahko komu pade suha veja na glavo, ko uživa v poletnem hladu. Naslednji korak je določitev vrha. V najvišji etaži drevesa je verjetno več vej, med katerimi izberemo mlado, močno in navpično, ki bo nov vrh rastline. To mora biti najvišja točka rastline, vse druge veje so lahko največ 80 cm pod njo.

Nato moramo osvetliti krošnjo. Režemo tako, da posamezne veje odvajamo na lep, mlad poganjek, ki je vodoravne rasti. Vedno izberemo mlad les, tudi če gre za bolj navpičen poganjek. Izrezujemo stare in suhe veje, ki imajo malo rodnega lesa. Na starem drevesu zmanjšamo oziroma izrežemo tretjino do polovico vseh vej. Ker gre za pomlajevanje starega drevesa, si želimo, da bi odgnalo nov, močan mlad les, in to v veliki količini. Zato je pomembno, da ga temeljno pognojimo z organskim gnojilom. Potrebovalo bo namreč dovolj dušika in drugih hranil za novo rast. Najbolje je gnojiti v dvakratnem odmerku. Prvič gnojimo, ko začne brsteti (brsti se napenjajo), in drugič, ko začne cveteti. Tako bo izraba dušika boljša in rast bolj enakomerna.

Po rezi je vedno dobro opraviti škropljenje z bakrovim sredstvom, ker z njim razkužimo vse nastale rane in zaščitimo drevo pred boleznimi. Ne pozabimo velikih ran zamazati s cepilno smolo, da preprečimo vdor bolezni v rastlino in zmanjšamo možnost pokanja lubja okoli rane.

Zastavite nam vprašanje
Skupaj s Plantellinimi agronomi bomo poskušali poiskati odgovore na vaše za­drege s področja okrasnega, zelen­javnega in sadnega vrta. Vprašanja sprejemamo do konca avgusta na naslov deloindom@delo.si ali Deloindom, Dunajska 5, 1509 Ljubljana, obakrat s pripisom Vrtna svetovalnica.