Prvo škropljenje

Pred nekaj leti sem zasadil okoli hiše različno sadje in jagodičevje ter nekaj okrasnih rastlin. Velike težave imam z boleznimi, kot so breskova kodravost in luknjice v listih češnje. Poleg tega so rast­line napadle uši. Kakšno škropljenje mi priporočate, da to preprečim? Uporabil bi le čim bolj naravno škropivo.

Matic iz Žalca

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

V boju proti boleznim in škodljivcem je izjemno pomembno prvo škropljenje. Poleg tega je zelo učinkovito, če ga izvedemo pravilno in ob pravem času. Proti boleznim škropimo z bakrovim sredstvom. Deluje proti glivičnim in bakterijskim okužbam. Omenjena breskova kodravost je velika težava, saj pogosto okuži celotno rastlino ali kar ves nasad. Za zmanjšanje pojava bolezni je nujno v spomladanskem času dvakrat škropiti z bakrovim sredstvom. To deluje tudi proti drugim boleznim, kot sta omenjena listna luknjičavost koščičarjev, škrlup … Baker pa ima pomembno vlogo v rastlinski prehrani, saj sodeluje pri procesih fotosinteze. Pospeši dozorevanje lesa in vpliva na številne presnovne procese v rastlini, saj je pomembno mikrohranilo.

Številni škodljivci, njihove ličinke in jajčeca prezimujejo na drevesih, grmih in drugih olesenelih rastlinah v našem vrtu. Skrivajo se v lubju debla, vej. Vsaka špranja je lahko pribežališče škodljivca. Zato je zelo pomembno, da opravimo zimsko škropljenje z oljnim sredstvom. Škropimo tako, da celotno rastlino dobro omočimo. V času škropljenja in še vsaj šest ur po njem mora temperatura zraka presegati 5 °C. Izberemo dan brez vetra in močnega sonca, ko ni pričakovati dežja. Če nas ta le preseneti, bomo škropljenje ponovili, ko bodo vremenske razmere ustrezne.

Najbolj učinkovito je škropljenje v fazi, ko se brsti začnejo napenjati. Če je mogoče, škropljenje ponovimo čez 7 do 14 dni. Pazimo, da škropimo le do faze mišjega ušesca, drugače lahko poškodujemo cvet. Kdaj je pravi čas za škropljenje, moramo ugotoviti sami, in sicer z rednim, dnevnim pregledovanjem drevja. Včasih imamo milo zimo in se brsti kmalu začnejo napenjati, v dolgi in hladni zimi pa z opravilom počakamo. Uporabimo oljno in bakrovo sredstvo, a ju ne mešamo, saj bi s tem zmanjšali njuno učinkovitost. Zelo dobro je škropljenje z bakrom predvideti po rezi, saj baker razkuži nastale rane. Čez nekaj dni škropimo z oljem in nato še enkrat z bakrom. Tako je osnovno oziroma prvo škropljenje opravljeno.

Nov sadni vrt

Večino starih dreves smo posekali in bomo posadili nova. Izbrali smo že nekaj sort, drugo bomo dodajali sproti. Pri sajenju me zanima, ali je res potrebna mreža proti voluharju in s čim naj pognojim. Nimam veliko izkušenj, a si želim, da bi drevesa dobro rasla.
Eva iz Škofje Loke

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Ko se odločimo, katero sadno vrsto bomo posadili, moramo biti pri izbiri sadike pozorni na lastnosti sorte. To po navadi izberemo glede na svoj okus in podlago, saj nam ta pove, kako veliko bo odraslo drevo.

Sadiko, posajeno v lonec, posadimo na enako višino, kot je rasla v loncu. Edina težava je lahko v tem, da je velika sadika v premajhnem loncu in so se korenine preveč razrasle. V tem primeru jih pred sajenjem previdno in nežno razpremo. Druga možnost je, da izberemo sadiko z golimi koreninami, ki je v drevesnici shranjena v zasipu (v zemlji). Pazimo, da so korenine zdrave, brez poškodb. Polomljene ali odrgnjene odrežemo do zdravega, prikrajšamo pa le izrazito dolge korenine, ki bi segale iz sadilne jame. Zemlje z njih ne odstranjujemo.

Sadika ima cepljeno mesto. To je del rastline, kjer je na določeno podlago cepljena naša sorta. Prepoznamo jo kot odebelitev, ki je 5–15 cm nad koreninskim sistemom. Ta del mora vedno biti nad zemljo. Pri sajenju drevja iz lonca ali z golimi koreninami je treba koreninam nameniti dovolj prostora, da se lepo razrastejo. Jamo vedno izkopljemo v suhem vremenu, da se grude lepo drobijo in se ne zlepljajo. Če je sadika iz lonca, naj bo širina trikratni premer lonca in globina za lonec in še nekaj centimetrov. Pri golih koreninah pa tako, da vse lepo pridejo v jamo. Načeloma naj bo jama široka vsaj 50 cm in globoka 40 cm. Če imamo težka, glinena in zbita tla, izkopano zemljo zmešamo s kupljeno šotno zemljo v vreči, da jo dobro razrahljamo in imajo korenine boljše možnosti za rast. Nujno namestimo mrežo proti voluharju. Na dno jame dodamo organsko gnojilo za sadike, ki poleg organske snovi vsebuje vsa potrebna makro- in mikrohranila za razvoj sadike. Prav tako organsko gnojilo izboljša strukturo in vodno-zračni sistem v zemlji. S to kombinacijo gnojilo omogoča razvoj močnih korenin, kar je ključno za zdrav razvoj rastlin, bujno cvetenje in obilen pridelek. Na dno sadilne jame moramo nasuti dovolj gnojila, saj na rast odločilno vplivata fosfor in kalij. To sta počasi topni hranili, ki bosta drevesu na voljo še mnoga prihodnja leta. Čez nasujemo plast zemlje, da se korenine ne dotikajo gnojila. Sadiko namestimo v sadilno jamo ob oporni kol in jo zasipamo z zemljo. Pazimo, da je cepljeno mesto 5–10 cm nad zemljo. Med zemljo primešamo organsko gnojilo za sadike in temeljito zasujemo drevo. Pazimo, da se gnojilo ne dotika korenin, ker jih lahko požge. Zemljo okoli korenin vedno dobro potlačimo, da ne nastanejo zračni žepi. Tam bi lahko zastajala voda, ki bi povzročila gnitje korenin.

Problematična marelica

Marelico smo posadili pred štirimi leti, po dveh letih smo jo morali presaditi na drug konec vrta. Lani spomladi je zelo cvetela in tudi nekaj sadežev je ostalo na drevesu, vendar so bili na polovico hrapavi. Imeli smo že več marelic, »ogrske« denimo so bile vedno zdrave. Imam pa tudi problem z dvema vejama, ki sta precej zrasli, in ne vem, kdaj bi ju lahko porezala, ker ne želim imeti visokega drevesa.
Milena z Jesenic

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Marelico je dobro gojiti v ploščati obliki ob steni. Tako je bolj zaščitena pred nizkimi temperaturami in je manjša možnost poškodb zaradi pozne zmrzali. Ker marelica zelo zgodaj odžene in zacveti, je dobro deblo premazati z beležem, da zmanjšamo njegovo segrevanje in za nekaj časa odložimo začetek odganjanja. Marelica ob steni doseže višino okoli 4 metrov in širino 6 metrov, kot samostojno drevo pa višino 5 metrov.

Drevo mora doseči svojo višino, saj drugače le »nori«, kar pomeni, da izrazito močno odganja v vrhu. Z rezjo ga ni mogoče zadrževati na prenizki višini. Primerni meseci za rez marelice so februar, marec in april, do cvetenja. Takrat izrezujemo močne, navpične poganjke. Drugi del rezi, poletno zeleno rez, opravimo po obiranju. Takrat spet oblikujemo krošnjo z izrezovanjem in upogibanjem močnih poganjkov.

Če sta veji močni, ju je najbolje skrajšati. Tako spodbudimo rast stranskih vej. Ne pozabimo, da je te treba upogibati. To izvajamo, ko je rastlina v soku, marca in aprila, saj jih drugače hitro zlomimo. Ker gre za mlado rastlino, se potrudimo, da jo oblikujemo z upogibanjem glavnih vej na posameznih etažah, med katerimi naj bo po pol metra presledka. Ugotavljanje bolezni je vedno lažje s fotografijo. Morda gre za škrlup ali katero drugo bolezen, saj je marelica zelo občutljiva. Priporočam zimsko škropljenje z bakrovim sredstvom kot osnovno škropljenje. Ker je marelica zelo občutljiva za cvet­no monilijo, jo je priporočljivo preudarno škropiti v cvet z ustreznim fitofarmacevtskim sredstvom.

Zastavite nam vprašanje
Skupaj s Plantellinimi agronomi bomo poskušali poiskati odgovore za vaše zadrege s področja okrasnega, zelenjavnega in sadnega vrta. Vprašanja sprejemamo do konca avgusta po elektronski pošti na naslov deloindom@delo.si in po klasični pošti na naslov Deloindom, Dunajska 5, 1509 Ljubljana, obakrat s pripisom Vrtna svetovalnica.