Galerija
Vsi sadimo paradižnik, večina pa nas dela isto napako (zaradi katere je pridelek precej slabši)
Paradižnik velja za eno najbolj pogostih in hkrati tudi najbolj občutljivih vrtnin poletnega vrta.
Paradižnik je rastlina, ki je v primeru nepravilnega zalivanja precej občutljiva na zunanje razmere. Foto Cavan-images/Shutterstock
Rast paradižnika je namreč izredno tesno povezana z vodo - ne zgolj s količino, ampak predvsem z ritmom zalivanja, stabilnostjo vlage v zemlji in sposobnostjo korenin, da segajo dovolj globoko. Prav zato imajo lahko na videz zelo podobni vrtovi povsem različne rezultate; nekje so rastline močne, plodovi čvrsti in enakomerno dozorevajo, drugje pa paradižniki pokajo, gnijejo na spodnjem delu ali razvijejo ogromno listov z malo plodovi.
Veliko teh težav amaterski vrtnarji še vedno pripisujejo boleznim, slabim sadikam ali slabemu letu, v resnici pa je razlog pogosto precej bolj preprost.
Največja napaka: neenakomerno zalivanje
Ena najpogostejših napak domačih vrtičkarjev je zagotovo ta, da vsak večer rastline na hitro zalijemo. Čeprav mislimo, da jim s tem delamo uslugo, jim v resnici ustvarimo precej slabše pogoje za rast. Prepogosto zalivanje z majhnimi količinami vode namreč povzroči, da rastlina razvije plitve korenine tik pod površino zemlje, ki so veliko bolj občutljive na vročino, sušo in nihanje vlage v zemlji.
V zadnjem času se veliko govori o 5-sekundnem pravilu zalivanja. Foto Natallia Ploskaya/Shutterstock
Zato vedno več vrtnarjev danes priporoča nekoliko drugačen pristop: manj pogosto, a bolj temeljito zalivanje.
Namesto vsakodnevnega površinskega škropljenja je bolje rastlino zaliti globoko, tako da voda doseže spodnji del koreninskega sistema. S tem spodbudimo razvoj močnejših in globljih korenin, rastlina pa postane bolj stabilna tudi med vročinskimi valovi.
Na spletu se je v zadnjem času začelo širiti tudi t.i. “5-sekundno pravilo”, ki veleva, da zemljo najprej rahlo navlažimo, da voda ne odteka po površini, nato pa po nekaj trenutkih zalijemo še enkrat nekoliko bolj temeljito. Tako voda precej lažje prodre globlje v zemljo in dejansko doseže korenine.
Pomagalo naj bi tudi, če okoli rastline naredimo rahlo vdolbino oziroma “skledico”, ki vodo usmeri neposredno h koreninam in prepreči odtekanje.
Več o tem sistemu zalivanja si lahko pogledate tudi v spodnjem posnetku:
Jutranje zalivanje ni naključje
Vrtnarji skoraj vedno priporočajo jutranje zalivanje, posebej v vročih poletnih dneh. Zjutraj je izhlapevanje vode iz zemlje precej manjše, rastline pa imajo dovolj časa, da čez dan porabijo vlago. Če zalivamo pozno zvečer, zemlja in listi pogosto ostanejo mokri dlje časa, kar lahko poveča možnost glivičnih bolezni. Pomembno je tudi, da zalivamo predvsem zemljo in ne listov, saj mokri listi v kombinaciji s toploto in slabim pretokom zraka ustvarijo idealne pogoje za bolezni, kot je krompirjeva plesen.
Vročinski valovi hitro razkrijejo napake pri zalivanju
Zadnja poletja postajajo vse bolj ekstremna in prav paradižnik je ena rastlin, pri kateri se to zelo hitro pozna. Če ima rastlina plitve korenine zaradi prepogostega površinskega zalivanja, bo med vročinskim valom ovenela veliko hitreje kot rastlina z globokim koreninskim sistemom.
Poleg pravilnega zalivanja vam pri tem lahko pomaga tudi zastirka, ki pomaga ohranjati vlago v zemlji, preprečuje pregrevanje korenin in zmanjšuje hitra nihanja med suho in mokro zemljo.
Zakaj paradižniki pokajo?
Pokanje plodov je pravzaprav precej logična posledica nenadnih sprememb v količini vode. Ko je zemlja dlje časa suha, rastlina nekoliko “zastane”. Ko pa rastlino nenadoma obilno zalijemo, paradižnik začne hitro vpijati vodo, notranjost ploda se poveča hitreje kot kožica in rezultat so razpoke. Vrtnarji zato poudarjajo, da je pri paradižniku veliko pomembnejša konsistentnost kot pa ogromne količine vode naenkrat.
Sorodni članki
Najbolj brano
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
