Vzgojimo slastne paradižnike

Ledeni možje so za nami, začenja pa se obdobje, ki ga ljubitelji domačega paradižnika težko pričakajo. Po 15. maju, ko se nevarnost pozebe praviloma umakne, lahko sadike paradižnika in drugih plodovk presadimo na prosto. Prav od kakovosti sadik in prvih korakov po sajenju pa je odvisno, kako močne bodo rastline in kako bogat bo poletni pridelek. Za nasvet, kako poskrbeti za uspešen začetek sezone, smo vprašali Metrobovega strokovnjaka Vanesa Husića, univ. dipl. inž. agr., ki je z nami delil ključ do uspešne vzgoje paradižnika.

Ker imajo plodovke paradižnika dolgo rastno sezono, se uspešna vzgoja začne že z izbiro kakovostne sadike. Ta mora biti zdrava, čvrsta in primerne velikosti. Sadik z rjavimi lisami, pegami na steblu ali listih raje ne sadimo, saj lahko že na začetku pomenijo večje tveganje za bolezni. Pozorni pa moramo biti tudi na korenine. Zdrave korenine so bele barve, rjave ali gnile pa kažejo, da sadika ni primerna za sajenje. Za vzgojo niso najboljša izbira niti sadike, ki že cvetijo ali imajo celo razvite plodove, saj rastlina v tej fazi hranila usmerja v njihov razvoj namesto v začetno rast po presajanju, kar jo lahko pozneje oslabi. Presajanje je za rastlino stres, zato lahko slabša začetna kondicija pozneje vpliva na rast in povzroča večjo občutljivost za bolezni.

Kako vemo, da smo izbrali primerno sadiko

Kakovostna sadika paradižnika meri približno 30 centimetrov, ima debelo in čvrsto steblo ter temno zelene liste, ki so enakomerno razporejeni po rastlini. Pretegnjene sadike oziroma sadike z daljšim steblom lahko posadimo globlje ali celo nekoliko položno, saj paradižnik iz zakopanega dela stebla požene nove korenine. Ob sajenju je priporočljiva uporaba ekološkega organskega gnojila v peletih COMPO BIO dolgotrajno gnojilo za plodovke, ki vsebuje veliko kalija. Ta prispeva k tvorjenju plodov, čvrstosti rastline in razvoju močnega koreninskega sistema. Posebnost gnojila je dodatek ovčje volne, ki pomaga rahljati tla ter izboljšuje zadrževanje vode in hranil, za čim boljši rezultat in zares zdrave in bogate rastline paradižnika pa jih gnojimo enkrat mesečno.

Simbiotske bakterije za močne korenine

Paradižnik je ogromna vrtnina z zelo velikim koreninskim sistemom. Da okrepimo začetno rast in razvoj, vse sadike vrtnin takoj ob sajenju zalijemo s kombinacijo simbiotskih bakterij Rasti P in rdečih morskih alg Rasti Algoplasmin. Simbiotske bakterije se naselijo na koreninski sistem rastline in omogočijo boljše črpanje hranil ter obenem ščitijo rastlino pred škodljivimi boleznimi. Najbolj viden učinek pa je veliko večji koreninski sistem. To je zelo pomembno za vse plodovke, ki imajo tako več plodov.

Vedno izbiramo med odpornimi sortami, ki so večinoma moderni hibridi in češnjevi paradižniki. Dobro odpornost vidimo tudi pri domačih sejančkih (tisti, ki so se sami zasejali). To pomeni le zmanjšano možnost za okužbo, ne pa popolne odpornosti proti bolezni. Najmanj odporne so sorte z velikimi plodovi, kot je volovsko srce.

Kdaj na prosto

Pomembno je paziti na zunanje temperature, ker je paradižnik rastlina toplote in sonca. Na prosto ga sadimo okoli 15. maja, ko se končajo vse spomladanske pozebe oziroma ledeni možje. Jutranja temperatura zraka naj bo vsaj 12 °C, čez dan pa vsaj 20 °C. To pomeni temperaturo tal okoli 15 °C, seveda sredi maja.

Paradižnik in vse druge plodovke potrebujejo veliko sonca, zato jim namenimo dobro sončno lego. Rastline posadimo (in postavimo lonce) v smeri vetra, ker je pomembno, da se po dežju čim hitreje osušijo, saj tako zmanjšamo pojav bolezni. Lonce lahko postavimo pod balkon. S tem zaščitimo rastline pred padavinami in tako močno zmanjšamo možnost pojava bolezni. Za vzgojo v loncih uporabimo COMPO BIO zemljo za plodovke BREZ ŠOTE. Zemlja je sestavljena izključno iz naravnih, obnovljivih virov in je primerna tudi za ekološko pridelavo. Vsebuje humus iz lubja, kokosova vlakna, zeleni kompost, lesena vlakna in organska gnojila.

Dognojevanje za dober pridelek

Dognojevanje igra veliko vlogo pri pridelku, saj plodove s paradižnika obiramo zelo dolgo, vse do jeseni. Za dognojevanje uporabimo tekoče organsko gnojilo COMPO BIO tekoče gnojilo za paradižnik. Vsebuje veliko naravnega kalija. Ko je paradižnik v polni rasti, redno cveti in tvori plodove, ga dognojujemo enkrat tedensko. Največji učinek za najboljši pridelek dosežemo tako, da gnojimo preko koreninskega sistema in preko listov. Hranila so tako rastlini na voljo preko listov, ki hranijo plodove, in še preko žilnega sistema, ki prenaša hranila iz tal. Za foliarno dognojevanje (preko listov) škropimo s COMPO BIO tekočim gnojilom za paradižnik, za gnojenje preko koreninskega sistema pa uporabimo COMPO BIO dolgotrajno gnojilo za plodovke.

Vsi vrtnarji poznamo črno gnilobo okoli muhe ploda paradižnika. Na srečo gre samo za pomanjkanje kalcija. Da preprečimo to pomanjkanje, za dognojevanje uporabljamo specialno kristalno gnojilo Rasti PLOD. To gnojilo poleg kalcija vsebuje tudi veliko kalija. Z njegovo uporabo pridelamo številčnejše in debelejše plodove, preprečujemo črnenje konic in zmanjšujemo pokanje povrhnjic plodov, zvišujemo čvrstost in trpežnost plodov ter podaljšujemo čas skladiščenja.

Dobri sosedje paradižnika

Paradižnik sadimo kar precej narazen, saj potrebuje dovolj prostora. Praviloma ga sadimo na razdalji okoli 70 cm, a veliko je odvisno od posamezne sorte. Ne pozabimo na močno oporo za vse plodovke, ne le paradižnik. Privezujemo z elastično vrvico, da ne poškodujemo sadike. 

Ko naredi prve cvetne nastavke, je čas za odstranjevanje spodnjih listov. Tako nam pod paradižnikom ostane dovolj prostora, ki ga lahko zapolnimo s setvijo berivke ali sadikami glavnate solate. Prav tako posadimo kakšno čebulnico: čebulo, česen, drobnjak. Ob njem se dobro počuti tudi zelje, saj ga paradižnik ščiti pred kapusovim belinom, tako da zmede škodljivca s svojim intenzivnim vonjem in ta ne najde zelja, ki raste ob paradižniku. Kot koristne rastline sadimo zraven ognjič, kapucinke in meto, ki preganjajo bolezni in škodljivce ter privabijo opraševalce. Za boljši okus paradižnika poskrbi bazilika ali zelena. Sam vedno zraven potaknem še šalotko, čebulo ali česen. Čebulnice odganjajo glivične bolezni. 

---

Vsebino ustvarja Vsebinski studio Delo mediji d.o.o.