Mnogi izkušeni vrtičkarji, pa tudi začetniki, odločeni, da z rokami letos prvič ali drugič zabredejo v prst, komaj čakajo na pomlad. A preden bo dovolj toplo, da si obujejo škornje in se oborožijo z vrtnim orodjem, si je dobro pripraviti načrt. Kaj posaditi in kam?

Od literature do aplikacije

Da bi bilo načrtovanje čim bolj uspešno, si marsikdo pomaga z nasveti bolj izkušenih vrtičkarjev, strokovno literaturo ali pa ubere bolj moderen pristop in se loti kar klikanja po spletu. Še hitrejši in strokovno podprt pa je pristop z aplikacijo, ki lahko začetniku vlije pogum, da bo zmogel v prvi sezoni pridelati vsaj solato, poleg tega pa bo spoznal, da je pridelava lastne hrane na vrtu najboljša stična točka med človekom in naravo.

Ekipa Posadi.si (podjetje Proventus iz Šempetra pri Gorici) je družinsko podjetje, ki ga vodijo Bojan Blažica, ki ima doktorat na področju informacijsko-komunikacijski tehnologij, njegova žena Vanja, ki ima doktorat iz fizike, smer meteorologija, in Tilen Blažica, ki je po izobrazbi pravnik, vendar se že več let ukvarja z marketingom in iskanjem poslovnih partnerjev. Programerske moči pa dodajata še Marko Koren, Marko Novak ter zunanji sodelavci.

»Starši se od malih nog ukvarjajo z vrtnarstvom. V družini našega očeta (Bojanovega in mojega) so se z vrtnarstvom tudi preživljali, tako kot še marsikatera družina iz naših krajev, saj je bilo območje Šempetra pri Gorici znano po pridelavi zelenjave. Oče je sicer po izobrazbi strojnik in se s strojniško pedantnostjo loteva tudi pridelave zelenjave. Vsako leto na setveni koledar Marije Thun napiše kdaj in kaj je kje sadil, pozimi si pripravi skico plana vrta. Prav iz te njegove prakse je nastala ideja o Posadi.si. Na malo bolj moderen način,« je razvoj ideje pojasnil Tilen Blažica.

PREBERITE ŠE: SETVENI KOLEDAR – FEBRUAR 2021

Sprva so digitalizirali vse pomembne podatke (setveni koledar ipd.), da so jih imeli neprestano pri roki, nad njimi pa odličen pregled. »Nato pa smo spoznavali nove izzive, pri katerih bi nam računalnik lahko olajšal delo, na primer pri načrtovanju gredic z upoštevanjem dobrih in slabih sosedov ter zakonitosti kolobarjenja, kar je lahko kar zamudno,« je dodal Tilen.

Načrt vrta, setveni koledar in dobri ter slabi sosedi

Aplikacija uporabniku omogoči, da si pripravi načrt vrta, določi potrebno velikost gredic za svoje potrebe in razporedi vrtnine po gredicah čez vso sezono. Kombinacijo vrtnin mu predlaga tako, da je skupaj čim več dobrih sosedov, ki si pri rasti pomagajo. »Letošnja novost aplikacije bo tudi, da bo uporabnik lahko dobil na telefon opomnik, da se približuje dan za sajenje ali obdelovanje določenih vrtnin,« še dodajajo ustvarjalci. V aplikaciji je na voljo setveni koledar Marije Thun, uporabniki pa si lahko sami ustvarijo opomnike, delajo zapiske ali fotografije.

PREBERITE ŠE: ZAKAJ LE POTREBUJEMO NAČRT SETEV?

Na koledarju je prikazana vremenska napoved, dodani so nasveti izkušenih vrtičkarjev, sledili pa bodo tudi nasveti za zalivanje vrta. »Presenetljivo pogosto zalivamo napačno. Razvoj dela aplikacije, ki nam bo pomagala zalivati, že poteka; pri njej bo uporabniku lahko v pomoč senzor za merjenje vlažnosti prsti, ki bo podatke pošiljal v aplikacijo,« so nam pojasnili razvijalci.

Izmenjava semen

Ko je načrt vrta sestavljen, vrtnine pa izbrane, je čas za nakup semen. A pri tem velja dober razmislek pri izbiri sort. Sploh če ste lansko poletje zrli v sosedov paradižnik in se spraševali, kako mu je uspelo pridelati tako sočne sadeže. Namesto občudovanja je na mestu korak do soseda in prošnja, ali ima morda shranjena semena za tisti paradižnik, po katerem so se vam tako cedile sline. Omenjena aplikacija zdaj omogoča tudi ta korak, saj lahko preko nje uporabniki navežejo stik in si izmenjajo doma pridelana semena.

Aplikacija, ki je brezplačna in trenutno dostopna za telefone Android,  je prevedena še v angleški, nemški in italijanski jezik, načrtovan pa je še prevod v francoščino. V tujini je znana pod imenom tomappo (tomatto + app). Več kot polovica uporabnikov aplikacije je v Italiji.

»Del aplikacije za izmenjavo smo zagnali konec leta 2020 in prve izmenjave že potekajo. Za izmenjavo se je doslej prijavilo nekaj več kot 130 ljudi, prvih 15 izmenjav je že steklo. Pripomoček v naši aplikaciji predvsem omogoča preglednost semen, ki so na voljo. Uporabniki lahko semena tudi podarijo, saj je v Sloveniji precej prijaznih navdušencev, ki to redno počnejo,« pojasnjujejo ustvarjalci aplikacije. Kako kakovostna so semena, si uporabniki sporočajo sami, ustvarjalci aplikacije pa upajo, da bodo s tem prispevali k ohranitvi avtohtonih sort.

PREBERITE ŠE: SEME - OŽIVLJENE DOMAČE SORTE IN EKSOTIČNE NOVOSTI

Ohranjanje avtohtonih sort

»Prednost avtohtonih sort je, da so prilagojene na rast v naših razmerah in so zato odpornejše in potrebujejo manj nege. Svoj čas je imela vsaka pokrajina svoje sorte, o čemer pričajo že imena: ptujski luk, ljubljanska ledenka, kranjska podolgovata repa. Z industrializacijo pridelave hrane se je pestrost začela zmanjševati in marsikatera sorta je že izgubljena, pa bi bila za pridelavo v nekem okolju morda bolj primerna od splošno dostopne. Pomembno je tudi ohranjanje genske raznolikosti, ki se je v zadnjem stoletju zelo zmanjšala. Z njimi ohranjeni genski material je pomemben tudi za žlahtnjenje novih sort. Za ohranjanje semen skrbi rastlinska genska banka (JSRGB), mi pa lahko z izmenjavo prispevamo svoj kamenček v mozaiku. Morda bo kdo ponudil v izmenjavo tudi kakšno sorto, za katero smo mislili, da je že pozabljena ali pa se zanjo niti še ne ve. To bi bilo čudovito,« je še zaključil Tilen Blažica.