Kako namakati, kako zmanjšati količino potrebne vode

• Zastirka: Voda iz vrtnih tal manj izhlapeva, če jih že na začetku sezone, najpozneje pa v sušnem poletju, prekrijemo z organsko zastirko. Pod njo se bo voda obdržala globlje, v območju korenin, rastline bodo enakomerneje oskrbljene z njo, manj bo šokov, ki v vročem poletju pripomorejo k uhajanju rastlin v cvet, in zateglosti tkiva, tla se ne bodo zaskorjila, voda ob padavinah in zalivanju bo laže pronicala v globino. Zastiramo s pokošeno travo, slamo, suhim miskantom, populjenim plevelom, ki ne semeni, porezanimi poganjki odcvetelih in posušenih trajnic, drobirjem porezane listnate žive meje.
• Odpravimo zaskorjenost tal: Ko so nepokrita tla okoli rastlin zaradi vročine zaskorjena, zgornjo plast narahlo, plitvo razbijemo z motiko, da voda ne bo le stekla s površine, nato jih pokrijemo z zastirko.
• Namakanje novih sadik in setev: Poleti laže vzdržujemo vlažnost na gredi s sadikami kot posejano površino. Takoj po sajenju tla okoli sadik zakrijemo z zastirko, gredo zaščitimo z od tal dvignjeno kopreno, ki prav tako zmanjšuje pregrevanje in izhlapevanje. Setve senčimo tako, kot je opisano pri sadikah, pozorni smo, da je ob zalivanju zemlja namočena tudi v globino, vlažnost preverimo večkrat na dan. Sejemo v vrste, tla med njimi pokrijemo z zastirko.
• Kapljično namakanje: Pri kapljičnem zalivalnem sistemu je poraba vode najmanjša. Kapljači na ceveh so namreč razporejeni na tleh tik ob rastlinah, da voda pronica neposredno ob njihov koreninski sistem. Dolgotrajno mezenje kapljic namoči tla v globino, da se korenine razvijejo globlje, ker nadzemnih delov ne močimo, pa je najmanj možnosti za razvoj glivičnih bolezni.
• Zalivanje z glinenimi bučkami: Porozne keramične bučke, zakopane v tla, oddajo skozi stene toliko vode, kolikor je rastlina potrebuje. To možnost izkoristimo denimo za plodovke ali okrasne rastline, kadar smo dalj časa odsotni.
• Čas namakanja: Vrtnin, okrasnih gredic in trate ne zalivamo podnevi, saj so tla razgreta, voda iz njih hitro izhlapeva, kap­ljice lahko na rastlinah zaradi fenomena lupe povzročijo sončne ožige. Najbolje je zalivati v zgodnjih jutranjih urah, ko so tla in rastline najhladnejši in tudi temperatura vode iz podzemnih rezervoarjev ali vodovoda ni prehladna. Večerno zalivanje je slabša možnost, ker so tako tla kot rastline še razgreti.

Viri vode

Pomembno je, da za zalivanje vrta izkoristimo čim več padavinske vode, ne samo zato, ker so zaloge pitne (vodovodne) vode v letoš­njem poletju na kritični ravni, temveč tudi zato, ker se raven podzemnih virov vode pri nas na daljši rok zmanjšuje, in ne nazadnje zaradi stroškov.

• V nadzemne posode zbrana deževnica: Zberemo čim več padavinske vode, že od pomladi naprej, ko je dežja več. Tudi če nimamo podzemnega zbiralnika deževnice, lahko vodo s strehe domače hiše z dostopnimi nastavki za navpični del žleba pre­usmerimo v velike sode, zaprte 1000-litrske zabojnike za tekočine, ki jih je mogoče prepeljati, vodnjak za kapnico, ki dolgo ni bil v uporabi, in podobno. Ob padavinah so zadosten vir vode tudi strešne površine garaž, vrtnih lop in rastlinjakov z nagnjeno streho, ki jim na koncu poševnine namestimo žleb.
• Podzemni zbiralniki deževnice: Lastniki mnogih novogradenj so si že omislili podzem­ne zbiralnike deževnice, nekateri samo za zunanje potrebe, kot je zalivanje vrta in pranje avtomobilov, nekateri pa za vzporedno vodovodno napeljavo v hiši, da lahko padavinsko vodo z nadzorovano kakovostjo uporabljajo tudi za pranje perila in splakovanje stranišč. Tak zbiralnik deževnice bo v prihodnosti nepogrešljiv zlasti za last­nike velikih okrasnih vrtov, ki vztrajajo pri negovani in z zalivanjem potratni »angleški travici«. Nasploh pa velja, da je za zalivanje vseh rastlin najprimernejša deževnica, saj ne vsebuje kalcija in klora.
• Voda iz kuhinje: V gospodinjstvih porabimo veliko vode tudi za pranje zelenjave, sadja in podobno. Zlasti slednjo prestrezimo, tudi če solato in sadje morda peremo pod tekočo vodo, ne v posodi. To je še posebej priročno, če si na vrtu ali z njim povezani terasi uredimo vsaj del letne kuhinje z vodo, da nam vode ne bo treba nositi na vrt iz hiše.
• Kondenzna voda: Poleti, ko prostore hladimo s klimatskimi napravami, nastane tudi nepredstavljivo veliko kondenzne vode, saj klimatske naprave zrak razvlažujejo. Če živimo v hiši, lahko to vodo po cevi v toplem delu leta speljemo v velike posode, ne v odtoke, in jo porabimo za zalivanje vrta.