Zastirka proti plevelu: najboljše rešitve za zelenjavni vrt, sadovnjak in okrasne grede

Pletje je po mojem mnenju najbolj nadležno opravilo na domačem vrtu. Največ ga je na zelenjavnem vrtu, a veliko dela je z njim tudi na okrasnem in okoli sadnih dreves. Poleg ročnega pletja je najbolj uspešno zatiranje plevela kar z uporabo zastirke.

Vrtnice in številne druge okrasne grmovnice potrebujejo vsako leto na začetku sezone kar nekaj oskrbe. Pomembno je, da je njihov koreninski vrat v zemlji in brez plevela. Tako imamo okoli grmovnic čista tla – kolobar. Spomladi jih previdno zrahljamo, če so seveda zbita. Pazimo, da ne poškodujemo korenin. Nato jih pognojimo in zastremo. Pogosta izbira je lubje ali sekanci. Ker gre za lesni zastirki, se počasi razgradita, a pri tem porabljata dušik in »zakisata« zemljo. Boljša izbira je kompostna organska zastirka. Nasujemo jo pet do deset centimetrov visoko. Tako preprečimo rast plevela, dodamo hranila, ki se počasi izpirajo h koreninam, in zagotovimo lep videz. Organska zastirka je temno rjave barve z dobro strukturo. Ko jo pobliže pogledamo, vidimo, da so vlakna v njej dobro prepletena, zato je primerna tudi za brežine.

PREBERITE ŠE: Setveni koledar Marije Thun

Zastirka v sadovnjaku

Mnogi vrtnarji imamo na vrtu sadno drevje in grmičevje. Tako pridelamo kar nekaj domačega sadja. Za boljše in lažje vzdrževanje je dobro imeti okoli sadnih rastlin kolobar – to je del okoli debla, ki je brez trave, samo zemlja. Tako bo manj škodljivcev prebivalo tik ob rastlini, gnojenje pa bo bolj učinkovito. Da preprečimo rast plevela, trave, zemljo zastremo s kompostno organsko zastirko. Slamo odsvetujem, saj se pod njo hitro naselijo poljske miši in voluhar. Številni pa imajo okoli dreves raje kar trato. V tem primeru je treba kositi res vse do debla.

V rastlinjaku se bo zemlja brez zastirke hitro izsušila in popokala ter postala zbita in trda. Foto arhiv Metrob

Zastirka na zelenjavnem vrtu

Tla najpogosteje zastiramo na zelenjavnem vrtu. Ker se bliža poletje oziroma vroči del pomladi, že zdaj razmišljamo o uporabi zastirke. Njen namen je zlasti zadrževanje vlage v zemlji, hkrati pa z njo preprečimo rast plevela. V toplem delu vrtnarske sezone uporabljamo svežo, zeleno zastirko. To je lahko košena trava (pozorni bodimo na to, da ne vsebuje semen) ali deli rastlin. Lahko gre za zelišča z domačega vrta, ki jih položimo med vrtninami. Izberemo meto ali meliso, ki se bujno razrasteta in večinoma ne moremo vsega porabiti za čaj ali sok. Poleti neokužene paradižnikove liste, zalistnike in obtrgane spodnje liste, položimo med zelje, saj s svojim vonjem odganjajo kapusovega belina. Iz gozda pridejo kot zastirka prav bez­gove veje in praprot. Na travniku lahko naberemo liste gabeza ali koprive. Sveži, sočni sokovi iz rastlin lepo hladijo vročo zemljo in vsebujejo hranila za vrtnine. Rjava, suha zastirka, kot je slama, pa je primerna v jesenskem času. Če jo že imamo na vrtu, pa lahko vedno zraven mešamo svežo, zeleno zastirko. Dobra izbira za zelenjavni vrt in tudi visoke grede je kompostna organska zastirka. Nasujemo je pet do deset centimetrov debelo plast. Je vlažna in vsebuje veliko hranil, ki se sproti izpirajo v zemljo. Med rastno sezono lahko vidimo, da so jo talni prebivalci (kočiči, deževniki …) spravili v zgornjo plast zemlje.

Kompostna organska zastirka okrog asimine bo preprečila rast plevela in trave. Foto arhiv Metrob

Zastirka v rastlinjaku in visoki gredi

V visoki gredi in rastlinjaku je zastirka dobra izbira, še najbolje v kombinaciji z namakalnim sistemom. Višje temperature pomenijo večje izhlapevanje. Deloma to preprosto rešimo z bolj gostimi rastlinami. Tako rastlinjak in visoko gredo zapolnimo s solatnicami in špinačnicami. V rastlinjaku se nam brez za­stirke zemlja hitro izsuši in popoka, postane zbita in trda. Da jo zrahljamo, moramo vnesti dovolj organske snovi in strukturna vlak­na, ki razbijejo zbite in sprijete glinene delce. Zemljo temeljito zrahljamo in dodamo organsko zastirko. Zmešamo jo vsaj v zgornjo plast (10 cm) zemlje, še bolje pa seveda do globine 20 cm. To delo bomo ponavljali na začetku ali koncu nekaj sezon, odvisno od zbitosti zemlje. Le tako bo pravi učinek. Težke in zbite zemlje ne bomo zrahljali le z enkratno obdelavo. Potrudimo se, da sadimo vrtnine z različno globokim koreninskim sistemom. Tako same zrahljajo tla. V lahkih, peščenih ali s skeletom (kamni) bogati zemlji bo učinek dodajanja organske zastirke učinkovitejši in opaznejši. Vsi, ki imamo izkušnje s takimi tlemi, vemo, da kamnov nikoli ne zmanjka. Če tako zemljo lopatamo, jih je le vedno več. Seveda jih poberemo čim več, nato pa zemljo le zrahljamo in v zgornjo plast vdelamo organsko zastirko.

Za vrtnice je dobra izbira kompostna organska zastirka. Foto arhiv Metrob