Za visoke grede sem se odločila izključno iz enega razloga – ta razlog je kuža pasme argentinska doga, ki zelo rad pohajkuje po vrtu in pri tem seveda tu in tam dvigne nogo ...

Naj takoj na začetku povem, da postavljanje visokih gred na vrtove ali celo njive, kjer je prst rodovitna, nima smisla. Zakaj bi prekinjali stik z rodovitno zemljo in dovažali material od nekod drugod, jo kupovali? Naredimo jih tam, kjer je zemlja uničena, zastrupljena, kjer so tla zabetonirana (atriji, terase ...) ali kjer so lahko čudovit arhitekturni dodatek okolice hiše.

Pri nas doma dela, kjer naj bi bil zelenjavni vrt, pač nismo želeli ograditi in kužku omejiti sprehajanja okoli hiše, in visoke grede so bile tako edina rešitev. Naredili smo jih lansko poletje in moram reči, da sem za zdaj zadovoljna. Zelenjava lepo uspeva, v prostor so umeščene previdno, da niso videti kot nametani zaboji, les je dobil že lepo sivkasto patino.

Izdelava okvirja

Dolžina visoke grede je lahko poljubna, odvisno koliko prostora imamo in kako jih umestimo v prostor. Širina pa naj ne bo večja od 1,5 metra, da lahko brez naprezanja z obeh strani dosežemo sredino. Če je dostop do gred samo z ene strani, naj bodo ožje, nekje do metra. Visoke naj bodo od 90 do 120 cm –  prilagodimo jih svoji velikosti.

Jesen je pravšnji čas za njihovo izdelavo, saj se v tem času nabere na vrtovih ogromno rastlinskega materiala, ki ga dobimo, ko čistimo grede, dovolj je tudi že odpadlega listja. Vse to je dragocen material … Ogrodje lahko naredimo s prepletanjem vej, nekateri grede sezidajo iz opeke ali kamna, uporabimo pa seveda lahko tudi les. Lesene visoke grede, skupaj s polnili lahko tudi kupimo, vendar je to kar precejšen finančni zalogaj.

Sama sem se odločila za leseno ogrodje; doma smo ga naredili kar sami. Ko je bilo končano, sem vse strani, tako znotraj kot zunaj premazala z lanenim oljem. Za zaščito pred vlago. Želela sem namreč, da bo les imel lep naraven videz. Naravno postaran les mi je resnično najbolj pri srcu in že po enem letu je barva surovega lesa prešla v patinasto sivkasto. Ogrodje sem postavila na temelje iz betonskih kvadrov, da ne gnije. Naslednji dan smo notranjo stran gred oblekli v gradbeno folijo (lahko bi uporabili tudi vrtnarski filc), dno pa opremili z mrežo proti voluharju. Samo še naložimo material, pa bodo grede nared.

Nalaganje materiala

Sama sem veje dobila od sosedov, ki so obrezovali drevje, kompost sem pridelala sama, rodovitno zemljo pa sem še morala dokupiti. Izbrala sem ekološko certificiran substrat, v katerem so namesto šote lesna vlakna.

 Na dno naložimo grob material, veje, vejice, sončnična stebla, koruzna stebla. Ta plast bo služila drenaži. Material naložimo 50 cm visoko, vmes je dobro, če ga nakajkrat potlačimo, da ne bo med vejami preveč praznega prostora, saj bi se prst sicer prehitro posedla. Če nameravamo postaviti gredo na trato, poprej odstranimo travno rušo in jo shranimo, zdaj pa jo narobe obrnjeno položimo na grob material. Dodamo plast vlažnega listja, če imamo listovko, toliko bolje, na njo pa vsaj 15-centimetrsko plast nepredelanega komposta. Zaključimo s plastjo kvalitetnega substrata, kakih 20 cm naj ga bo, in odejo iz slame, sena ali listja.

!!galerija!!

Prednosti visokih gred

• Organske snovi v sredini grede med razkrajanjem oddajajo toploto, kar pomeni, da se zemlja na taki gredi spomladi prej segreje, torej lahko prej sejemo in sadimo.
• Z gredo nimamo nobenega dodatnega dela, ne prekopavanja ne gnojenja. Če redno dodajamo zastirko, ostanejo tla prhka, spodnje plasti materiala pa se počasi spreminjajo v humus (kar naj bi zadoščalo za šest let).
• Na površini ne zastaja voda, tako da je manj nevarnosti, da rastline, predvsem mladi sejančki, zgnijejo.
• Olajšajo delo, saj se ni se treba sklanjati in manj trpi hrbtenica. Dodatno opremljene so primerne tudi za invalide na vozičku.

Slabosti visokih gred

• Stik z rodovitno zemljo je prekinjen.
• Predstavljajo dokaj visok strošek, če moramo ves material kupiti.
• Slabo se obnesejo v sušnih in vročih poletjih ter na splošno v mediteranskem podnebju. Sonce, ki poleti močno pripeka z vseh strani, namreč še dodatno izsušuje grede.
• Zalivanje z zalivalkami je težko.
• Material se poseda, zato je treba vsako leto dodati kar nekaj prsti.
• Po šestih letih je grede treba podreti in material na novo naložiti, saj se razgradi in ne opravlja več svoje funkcije.

Visoke grede da ali ne – odločitev naj bo pisana vašim navadam na kožo.