

Rastline se proti boleznim borijo s svojim imunskim sistemom. Ta deluje drugače kot pri človeku, a jih lahko s pravimi dodatki močno okrepimo in ohranimo zdrave. Topla jesen obeta dober pridelek plodovk, le poskrbeti moramo zanje.
Vrtnarji z izkušnjami vemo, da je avgust precej nevaren mesec za vrtnine na domačem vrtu. Vreme je toplo in redne padavine poskrbijo za vlago. Tudi če ni dežja, imamo vsako jutro roso. Le nekaj kapljic vlage pa zadostuje za premik številnih glivičnih bolezni po rastlini. Boj proti boleznim se začne že po sajenju. Paradižnik moramo posaditi tako, da so rastline razporejene v smeri vetra in dovolj narazen druga od druge. Le tako se bodo hitro osušile. Na vlago pazimo tudi pri zalivanju, saj ne smemo pršiti po listih. Najbolj koristni so namakalni sistemi in seveda streha nad paradižnikom. Pri rastlinjakih moramo biti pozorni na redno zračenje, ne le zaradi vlage, temveč tudi zaradi nižanja temperature.
Pri zdravju rastlin so v pomoč tudi dobri sosedje. Tako zraven paradižnika in drugih plodovk sadimo baziliko, ognjič, pelin, kapucinke. Za dober mešani posevek v poletnem času dosejemo ali posadimo radič, ki lahko raste tudi pri čebuli, drobnjaku ali drugi čebulnici. Raznolika zelišča so vedno dobrodošla v bližini plodovk. Ne pozabimo na cvetlice, ki pa naj cvetijo rumeno, oranžno ali rdeče. To so prave barve za privabljanje opraševalcev. Ker bomo imeli plodovke na vrtu še v jesenskem času, razmislimo tudi o jesenskih cvetlicah.

Največ težav povzroča paradižnikova (krompirjeva) plesen. Prepoznamo jo po rumenih pegah z rjavimi madeži v sredini. Večinoma se po rastlini širi od spodnjih listov navzgor in naprej po nasadu. Težava je v tem, da hitro napade plodove in jih uniči. Pogosta je tudi črna listna pegavost paradižnika, ki jo prepoznamo po okroglih črnih pegah. Na bučnicah (kumare, buče, bučke, melone ...) se lahko hitro razvijejo plesni, ki se kažejo podobno kot na paradižniku (rumene lise z rjavo sredino). V času višjih temperatur pa opazimo pepelovko. To je glivična bolezen, ki jo prepoznamo po belkastih madežih na listih. Ti se hitro posušijo. Pomembno je redčiti pregoste veje in liste. Kroženje zraka pomeni hitro suho rastlino in neugodne razmere za bolezni.
Pravilno prehranjene rastline so seveda močnejše in dajejo boljši pridelek. Pri plodovkah moramo v poletnem času poskrbeti za dovolj kalija in kalcija. Slednji je precej problematičen ob suši. Če je v zemlji dovolj vode, ga rastlina enakomerno prenaša po rastlini. V bolj sušnem času pa ga dodajamo foliarno – skozi liste. Izkušeni vrtnarji to počnemo redno – tedensko, saj ko se težave že pokažejo, hitro izgubimo del pridelka. Očitni pokazatelji so črna gniloba okoli muhe plodu paradižnika, gnitje konic ali mladih plodov kumar in bučk … Kakovostna gnojila lahko mešamo s številnimi sredstvi. Tako naredimo mešanico treh ali celo več sredstev in celostno poskrbimo za rastlino. Vsa hranila so pomembna, a za plodove je ključen kalij (poleg kalcija). Redno dodajanje tako prek korenin kot listov, zagotavlja dober pridelek tja v pozno jesen.

Rastline nimajo imunskega sistema kot človek ali živali. Nimajo specializiranih imunskih celic, ki aktivno napadajo patogene (bolezni). Prva obrambna linija je njihovo krovno tkivo, povrhnjica. Z enakomerno rastjo dobimo močne celične stene, ki mehansko preprečijo vdor bolezni. Zato je kakovostna prehrana pomembna. Če so rastline preveč gnojene z dušikom, so blede barve in »pretegnjene«. To pomeni tanjšo in šibkejšo povrhnjico ter zato več bolezni.
Imunski sistem pa obstaja tudi v rastlinah, saj imajo receptorje na površini celic, ki prepoznajo napad bolezni in sprožijo odziv. Z moderno agronomijo se je povečalo število raziskav, namenjenih odkrivanju molekul, ki delujejo na imunski sistem rastlin in ga okrepijo ter pospešijo njegov odziv. Takšno sredstvo na primer vsebuje molekulo, ki je kompleks oligosaharidov. Da dosežemo največji učinek, sredstvo kombiniramo s sistemičnim bakrom. Ta kombinacija izhaja in profesionalne ekološke pridelave kmetov, ki potrjujejo njeno vrhunsko učinkovitost. Gre za hrbtenico ekološkega škropilnega programa vinogradništva ter zelenjadarstva s poudarkom na pridelavi plodovk (paradižnik, jajčevec, paprika, kumare in bučke). Sredstva v praksi mešamo tudi z morskimi algami, gnojili. Ekološka škropiva za krepitev rastlin in s tem preprečevanje bolezni uporabljamo preventivno. To pomeni redno škropljenje na sedem do deset dni. Poleti škropimo pozno zvečer, ko ni več močnega sonca in so se rastline že ohladile.