Vrtnarjenje v posodah in različnih oblikah zabojev se je v Sloveniji precej prijelo v urbanem okolju, za visoke grede pa so se odločili tudi ljudje, ki sicer imajo vrt, vendar je zanje sklanjanje h gredicam zaradi zdravja postalo prenaporno. Oblike tako »omejene« pridelave hrane se med sabo razlikujejo glede na značilnosti izbrane posode, predvsem prostornino, in prostor, kamor jo lahko postavimo. Katere rastline so primerne za cvetlične posode in katere za visoke grede, preverite tukaj.

Posoda in prostornina

Gojenje vrtnin, pa tudi manjših sadnih rastlin se tem manj razlikuje od gojenja na vrtu, čim večja je prostornina posode s substratom, ki nadomešča vrtna tla. Na voljo imamo plastične cvetlične lonce in korita, z vodno rezervo ali brez nje, glinene lonce, zaboje različnih dimenzij iz lesa, pletene košare in vreče za gojenje vrtnin.

Za vrtnine, ki razvijejo globoke korenine, korene ali gomolje (paradižnik, korenje, peteršilj, rdeča pesa, radič, celo krompir …), je potrebne najmanj 30 cm globine, za zelišča najmanj 20 cm, za hitro rastoče solatnice, ki jih nameravamo rezati, ali motovilec, le 15 cm. Upoštevati moramo, da bodo vrtnine v plitvejših posodah hitreje žejne in da se bodo bolje počutile v eni večji kot v več manjših posodah.

Drenažne odprtine

Našteli smo posodo iz zelo različnega materiala, vsa pa mora imeti drenažne odprtine, da voda v njej ne zastaja. Po drugi strani mora prav tako preprečiti prehitro izsuševanje substrata. Leseni zaboji, visoke grede in pletene košare so v ta namen z notranje strani pogosto prevlečeni s folijo, vendar mora biti ta na dnu preluknjana ali pa uporabljena le na obodnih stenah, da lahko voda odteka. Zaradi tega za gojenje rastlin tudi niso primerni okrasni lonci, stara kuhinjska posoda in podobno. Odprtine za odtekanje vode najbrž ne bodo pogodu tistim, ki želijo ohraniti čista in suha balkonska tla ... Mogoče je uporabiti podstavke, vendar tudi v teh voda ne sme zastajati.

Mesto gojenja

Mesto, kamor bomo postavili posode z vrtninami, seveda ni povezano samo z možnostjo odtekanja vode. Vrtnine, pa tudi sadne rastline morajo imeti na razpolago čim več sonca, ne marajo pa vetra, ki utegne biti problem na balkonih višjih nadstropij. V iskanju zavetja jih tudi ni priporočljivo postaviti preblizu stene, ki bo ves dan osončena in se bo poleti pregrela. Tako veter kot pripeka bosta močno povečala potrebo po zalivanju.

Če načrtujemo balkonski vrt v zelo velikih posodah, je priporočljivo preveriti statiko balkona.

Substrat

Če nimamo od kod dobiti običajne vrtne zemlje ali domačega komposta, bomo substrat za lonce in vrhnjo plast materiala za visoko gredo morali kupiti. Prave visoke grede so namreč tako globoke, da uporabimo namenski substrat ali mešanico substrata in komposta le za vrhnjo plast, pribl. 20 cm. Za pridelovanje hrane ne kupujmo substrata, namenjenega okrasnim rastlinam, ker njegova sestava ni certificirana, pogosto tudi ne nadzorovana in lahko vsebuje ostanke težkih kovin in mikroplastiko. Žal je tako, da so prav ti substrati najcenejši.

Kupimo namenski substrat za vrtnine, in to ekološkega, v katerem so hranila v obliki humusa, razpadlih ostankov organskih snovi. Takšen dobro zadržuje vlago. Izognimo se substratu z mineralnimi gnojili ali s pretežnim deležem šote. Te naj bo v njem čim manj. Zakaj, saj večkrat beremo, da lahko šota zadrži zelo veliko vode? To sicer drži, vendar je, ko se enkrat izsuši, zlepa ne bomo več prepojili z vodo. So pa lahko substratu za vrtnine primešani peski, gline …

Razlike med gojenjem vrtnin v loncih in visokih gredah

Prav pri polnjenju prostornine cvetličnih posod in visokih gred se srečamo s prvo veliko razliko med njimi. Lonce in korita (z izjemo zares velikih) s substratom napolnimo v celoti, spodaj je lahko bolj grob, čisto na dnu posode pa lahko za drenažo nasujemo plast drobnega kamenja ali pesek. Prave visoke grede pa navadno stojijo na tleh in so visoke od 80 do 100 cm, kar pomeni zelo veliko prostornino in težo. V njih si zato v spodnjem delu sledijo plasti od debelejšega do drobnejšega vejevja, travna ruša, listje, pokošena trava, rastlinski gospodinjski ostanki in šele nato kompost in substrat.

Smisel tega ni samo lažje polnjenje, temveč tudi zračnost in razpadanje organskih snovi v spodnjih plasteh. Te se namreč med procesom segrevajo, zato lahko v visoki gredi pričakujemo pridelek prej. Nekateri jo z vrha pokrijejo s tunelom in kopreno ali folijo in si ustvarijo pravo toplo gredo. Tudi nižji leseni zabojčki lahko vsebujejo v spodnjih plasteh podoben organski material, a je tega manj.

Zaradi večje prostornine vrtnin v visokih gredah tudi ni treba tako pogosto zalivati kot tistih v loncih.