Zimska solata posavka: zgodaj jeseni sejemo, spomladi jemo

Zimskih sort solate, ki se sejejo pri nas, je več, je pa posavka, sodeč po prodaji semena, sadik in solate na tržnicah, najpogostejša. Delijo se v skupino krhkolistnih (hrustljavih kot posavka) in mehkolistnih. Mehkolistni sorti sta nansen in zimska rjavka, krhkolistne pa so posavka, vegorka, bistra in pariška.

Do jeseni le pet listov

Pri idealnem času za setve posameznih sort je malce razlike, princip gojenja teh solat pa je enak: osnovni namen je, da solate v velikosti nekaj listov (idealno je pet) prezimijo in zgodaj spomladi s prvimi otoplitvami začnejo delati glavice.

Ob zgodnjih setvah se v topli jeseni zgodi, da najprimernejšo velikost prerastejo, zato jih še pred zimo porabimo kot mlado puljeno solato. Prav zato, ker ne moremo predvideti vremena, pa te solate sejemo v več zaporednih terminih, po 14 dni narazen.

Pridelava zimske solate na prostem je po besedah specialistke za zelenjadarstvo, agronominje Miše Pušenjak, precejšnja posebnost slovenskega in hrvaškega vrtnarstva, drugod takšen način ni v navadi. A se je skozi generacije izkazalo za uspešno, najbrž imamo tudi zato domače zimske sorte.

V primerjavi s starimi tradicionalnimi navodili danes te sorte sejemo najmanj dva tedna, celo mesec dni pozneje. Avgust zaradi očitne spremembe klime zanje ni več primeren.

Solato posavko sejemo približno od začetka septembra do srede oktobra v štirinajstdnevnih presledkih, da bo prezimila v različnih razvojnih fazah. Za druge zimske sorte pa so datumi okvirno takšni: krhkolistne sorte posejemo najprej, z mehkolistnimi pa počakamo vsaj do srede septembra.

Septembra sejana posavka sredi marca na Primorskem. Foto: J. B.

Zapomnimo si

V vrste: Posavko in druge zimske solate sejemo v vrste, ki so vsaj 30 cm narazen, v vnaprej zalito plitvo brazdo. V vrste zato, ker jih bomo ob prvih pomladnih otoplitvah okopali in s tem spodbudili rast in oblikovanje glavic. Pred tem pa bomo rastline v vrsti preredčili in jih pojedli.

Boljša neposredna setev: Veliko bolje prezimijo zimske solate, ki smo jih posejali neposredno na gredo, pregoste sadike pa bomo lahko razsadili drugam zgodaj spomladi. Če že, kupljene sadike posadimo zgodaj spomladi.

Od 4 do 6 listov: Zimske solate najbolje prezimijo v velikosti od 4 do 6 listov. Zakaj? Ker so manjše občutljive na mraz (v primeru zgodnje napovedi nizkih temperatur jih za nekaj časa pokrijemo), večje pa poškoduje morebiten sneg.

Ne pokrivamo: Zimskih solat čez zimo (razen zgoraj opisane izjeme) ne pokrivamo s kopreno, ker ne marajo vlage, v njej se jih lotijo glivične bolezni (solatna plesen).

Pred zimo solato osujemo: Pred zimo lahko zimske solate v suhem vremenu ogrnemo – izraz pomeni da jih okopljemo in malo više osujemo koreninski vrat rastlinic. Tako bodo dobro zaščitene pred mrazom.

Lastnosti sort

Mehkolistne: Zimska rjavka je približno teden dni zgodnejša od nansen.

Krhkolistne: Posavka naredi sklenjeno glavo, temneje zeleni listi imajo na robovih rdečkast nadih. Vegorka ima manj sklenjeno glavo od posavke in svetlejše zelene liste z redkejšimi rdečimi pegami. Zelo je občutljiva na solatno plesen. Sorta bistra naredi zelo velike, ne pretirano trde glave. Bledo zeleni listi so zelo krhki. Če je vrt pretirano gnojen, ne uspeva dobro.

Pred setvijo tal ne gnojimo

Pred setvijo zimskih solat (solate so skromne porabnice hranil) tal ne gnojimo posebej, zadostujejo hranila, ki so ostala v zemlji od prejšnjih kultur. Zelo primerno je, če jih sejemo za gomoljnicami ali korenovkami.