Zimske solate ne pobiramo pozimi

8. 9. 2020 | Besedilo: Jerneja Jošar | Fotografije: Jerneja Jošar

sorte, sadike, setev, zimska solata

Čeprav sorte solate, ki jih sejemo in sadimo v jesenskih dneh, imenujemo zimska solata, je ne bomo pobirali pozimi. Si pa z zasnovo posevka v teh dneh, ki bo prezimil, zagotovimo prvo spomladansko glavnato solato. Gojenje zimske solate je preprosto.

Rastline dobro kljubujejo mrazu, tako da jih niti ni treba dodatno zaščititi. Izbiramo lahko med različnimi sortami, med tistimi z mehkimi nežnimi listi in tistimi, katerih listi hrustljajo. Sejemo jih v intervalih, da si zagotovimo enakomernejši pridelek čez vso pomlad.

Krhkolistne zimske sorte

Posavka je udomačena ali tradicionalna sorta. Spomladi oblikuje svetlo zelene glave. Hrustljavi listi so sočni, odličnega, zelo izrazitega okusa.

Bistra je slovenska avtohtona sorta. Listna ploskev je bledo zelene barve, izrazito mehurjasta, listni rob pa privlačno valovit s pridihom rdečkaste barve. Oblikuje zelo velike okroglo ploščate čvrste glave. Okus je odličen, solata pa slovi tudi po zelo močnem prijetnem vonju.

Vegorka je domača sorta. Včasih smo jo našli pod imenom pariška. Spomladi oblikuje lepe zelene glave. Listi se okitijo z rjavimi pegami.

Mehkolistne zimske sorte

Zimska rjavka je domača sorta, prilagojena na naše podnebje, zato tudi odlično prezimi (brez pokrival). Glave so velike, čvrste, listi temno zelene barve z rjavkastimi in rdečimi madeži.

Nansen spomladi oblikuje čvrste rumenozelene glavice. Da bolje prezimi, jo na izpostavljenih legah čez zimo pokrijemo.


Ne gnojimo, tla le globoko zrahljamo

Ne samo, da solata ni zahtevna vrtnina in ne potrebuje veliko hranil, celo bolje bo, če ji tla pripravimo brez dodajanja hlevskega gnoja ali večjih količin komposta. Ostanke prejšnje vrtnine odstranimo, počistimo morebiten plevel, odstranimo zastirko, dodamo sloj komposta in z vilami (ali kakšnim drugim rahljalnikom) prst dobro zrahljamo. Zastirko vrnemo na gredo. Dobro rahljanje je potrebno predvsem tam, kjer so tla težka in zbita, in tam, kjer šele prehajamo na način vrtnarjenja brez prekopavanja z uporabo zastirke.

Čas setve

Če setve in presajanje solate razporedimo v štirinajstdnevnih presledkih, bo prezimila v različnih razvojnih fazah, pridelek pa bo spomladi tudi enakomerneje razporejen in ne bo bojazni, da bi imeli solate naenkrat preveč.

Sejemo ob dnevih za list, v presledku 14 dni. Krhkolistne sorte sejemo od začetka (prvi teden) septembra do začetka oktobra. Mehkolistne sorte sejemo od sredine septembra do sredine oktobra. Že čez osem dni bo seme vzklilo.

Kako sejemo na grede

Sejemo v vrstice. Odstranimo zastirko tako, da dobimo tri centimetre širok pas gole površine, ki ga najprej zalijemo. Nato naredimo plitko brazdo, v katero posejemo seme. Po setvi seme pokrijemo s prstjo. Ker smo površino zalili pred setvijo, bo seme padlo v vlažno posteljico in naknadno zalivanje ne bo potrebno. Večkrat namreč močan curek vode takoj po setvi, še posebej tako drobno seme, kot je solatno, spere ali zbije.

!!galerija!!


Sejemo v posodice

Če so na vrtu velike težave s polži, in če vrt ni pred hišo, da bi lahko polže sproti krotili, sejemo solato v setvene posodice. Napolnimo jih s setvenim substratom in dobro zalijemo. S prsti ali palčko naredimo v vsako celico plitko jamico, v katero položimo seme. Vzemimo si čas, saj postopek zaradi drobnega semena terja nekaj več natančnosti in potrpežljivosti. Seme nato pokrijemo z malo substrata in previdno zalijemo. Redno skrbimo za vlažnost.

Kdaj presajamo

V drugi polovici oktobra in novembra sadike razsadimo, lahko pa to naredimo tudi v februarja in marca. Če je napovedana dolga in mrzla zima s snežno odejo, bo presajanje v februarju oteženo, zato solato raje presadimo jeseni. Presajamo ob dnevih za list.


Kako presajamo

Na pripravljene grede sadimo sadike tako, da zastirko odstremo približno za velikost dlani oziroma toliko, da lahko brez težav naredimo jamico in posadimo sadiko. Če je prst suha, v jamico vlijemo nekaj vode. Sadiko utrdimo in prigrnemo zastirko. Pazimo, da ne sadimo pregloboko. Po sajenju dobro zalijemo.

Dobri in slabi sosedi

Solata je odlična vrtnina za kombiniranje z drugimi vrtninami. Z njo zapolnimo prazen prostor, hitro raste, zato je odlična v kombinaciji s počasi rastočimi vrtninami, ker prenese delno senco, jo sadimo tudi ob vznožje višjih rastlin. Jeseni jo sadimo na grede, na katerih so prej rasli paradižnik, kumare, poletna endivija in radič, poletni por ... Med solato konec oktobra posadimo čebulček in česen.

Solata ima le nekaj slabih sosed, to so črna redkev, peteršilj, sladki komarček in zelena.

Zaščita da ali ne?

Zimska solata v glavnem ne potrebuje dodatne zaščite. Na izpostavljenih legah ali v primeru hude zime pa jo zaščitimo s kopreno ali s tuneli, da omilimo vpliv nizkih temperatur. Ob lepem sončnem vremenu naj bodo tuneli odkriti, da se prezračijo.

---

MORDA VAS ZANIMA TUDI: Kako rešiti zelene paradižnike

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE