Žled in oroševanje pred pozebo

27. 3. 2013 | Besedilo: Julijana Bavčar | Fotografije: Mavric Pivk/Delo

žled, brekve, oljke, pozeba, oroševanje

Žled pozimi povzroči največ škode v gozdovih in na električni napeljavi, predvsem zato, ker njegova teža povzroča lomljenje. Pojavi se tedaj, kadar se pri tleh zadržuje zelo hladen zrak, v višine pa veter prižene topel zrak. Če so v njem padavinski oblaki, iz njih dežuje, ko pa dež prileti iz toplega zraka v hladen zrak nad nižinami, se tam hitro ohladi na temperaturo pod 0 ºC. Ko priletijo na zmrznjena tla ali na hladne predmete, tam hipoma zmrznejo.

Včerajšnji žled v Slovenski Istri in na Krasu je ponekod škodo povzročil zaradi lomljenja vej, koliko je je v nasadih zgodaj cvetočih breskev, marelic in mandljev, pa še ni mogoče dokončno oceniti. Problem pri žledu, ki ovija cvetove, namreč nastane, ko se zunanje temperature spustijo pod ničlo.

!!galerija!!


Če se to ne zgodi, je temperatura pod ledenim oklepom, ki ovija cvet, okrog ničle, pri kateri plodnica ali plodič ne pomrzne. Podoben naravni pojav izkorišča ukrep oroševanja v sadjarstvu, s katerim cvetoče ali ravno odcvetelo sadno drevje zaščitijo pred nevarnostjo slane in z njo pozebe. S spomladanskimi pozebami se v Sloveniji srečujemo skoraj vsako leto; ponavadi prizadenejo manjša izpostavljena območja, kot so doline in dna pobočij, kamor se ob ohladitvah steka hladen zrak. Pozeba označuje škodo, ki jo nizke temperature zraka povzročijo na rastlinskem tkivu. Nevarno je zmrzovanje celičnega soka, ki mehansko poškoduje celične organe in povzroči dehidracijo. Pri sadnem drevju so nevarne temperature pod minus 2 stopinji C, če se ujamejo z brstenjem, cvetenjem ali zgodnjim oblikovanjem plodičev.

Pri oroševanju proti pozebi se celoten sadovnjak pokrije z umetno ustvarjenim dežjem. Da bi ga v sadovnjakih lahko ustvarili, morajo seveda imeti v njem napeljan namakalni sistem za oroševanje. Zaradi negativnih temperatur okolice se dodana voda ohlaja, zmrzuje in se nalaga po vseh delih rastline. Ob ohlajanju dodane vode in nato ob nastajanju ledu se zaradi fizikalnih zakonitosti sprošča toplota, ki se prenaša deloma na cvetove, deloma pa v zrak v svoji okolici in v tla, ter s tem zaščiti cvetove pred pozebo. Vodo je treba dodajati brez prekinitve, dokler ne preneha zmrzovanje in se temperatura ledu ne more več spustiti pod ničlo; nepravilno izvedeno oroševanje lahko povzroči celo večjo škodo, ko bi prizadela nasade brez tega ukrepa.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE