

Avtorja razstave prof. dr. Boris Kryštufek in Mojca Jernejc Kodrič navajata, da so se šakali v 20. stoletju iz Dalmacije širili čedalje bolj proti severu in so se v 80. letih 20. stoletja že začeli stalno pojavljati v Istri.
Medtem ko so prve klateške živali so prišle v Slovenijo leta 1953, so danes stalni prebivalci Ljubljanskega barja, Tolminske, predelov pod Kamniškimi Alpami, Dravskega polja, iz osemdesetih let je znan celo primer kotenja mladičev v Sečoveljskih solinah. Po podatkih društva Dinaricum, ki spremlja njihovo gibanje, na območju Ljubljanskega barja lovita dva tropa. V zadnjem desetletju je znanih tudi več primerov, ko so šakalje družine naredile veliko škode v čredah drobnice.
Šakal je v Sloveniji od leta 2005 zavarovana živalska vrsta. Velja za zelo prilagodljivo žival, ki se v Evropi prehranjuje tako z ulovljeno divjadjo kot z ostanki mrhovine in klavničnih odpadkov domačih živali, v sili pa jedo tudi manjše glodavce, žabe in žuželke ali rastlinsko hrano. Navadno živijo v parih ali družinskih skupnostih samca, samice in njenih mladičev različnih generacij. Kjer je hrane v obilju, na primer ob smetiščih v bližini naselij, se združujejo v krdela, ki štejejo do 20 živali. Podrobneje se lahko z življenjem šakalov, pa tudi temami drugih razstav seznanite na spletni strani Prirodoslovnega muzeja Slovenije.