Ali je dovoljeno hraniti potepuške mačke? Kje ja, kje ne in kakšna globa vas lahko doleti?

Hranjenje potepuških mačk je pogosto dobrodejno dejanje, ki ga mnogi razumejo kot izraz sočutja in skrbi za živali, ki nimajo doma. A v praksi se hitro izkaže, da se majhna gesta pomoči lahko hitro zaključi s sosedskimi spori in celo globami. Pravila glede hranjenja živali namreč niso povsem enotna, saj jih deloma določa zakonodaja, deloma občinski odloki, včasih pa odločajo tudi medsebojni sosedski dogovori.

Kaj pravi zakon?

Na državni ravni to področje ureja Zakon o zaščiti živali (ZZZiv), ki določa, da so domače živali odgovornost človeka, medtem ko se prostoživeče mačke štejejo kot del okolja. Zanje velja tako imenovani model »ujemi – steriliziraj – vrni«, po katerem morajo biti prostoživeče mačke po sterilizaciji ali kastraciji vrnjene v okolje, kjer so bile ujete. Zakon ne prepoveduje hranjenja teh živali, vendar pričakuje, da to poteka odgovorno in v sodelovanju z lokalnimi zavetišči, ki skrbijo za njihovo sterilizacijo, zdravljenje in nadzor nad populacijo.

Prihaja obvezno čipiranje mačk: Preverili smo, koliko bo to stalo lastnike

Poleg državne zakonodaje pa pomembno vlogo na tem področju igrajo tudi občinski odloki, ki lahko hranjenje prostoživečih živali na javnih površinah omejijo ali povsem prepovejo. V Ljubljani je hranjenje živali na občinskih cestah, pločnikih in parkih prepovedano že od leta 2015, dovoljena izjema je le hranjenje ptic in veveric v parku Tivoli. Za kršitev tega odloka je predvidena globa 100 evrov, redarji pa lahko ukrepajo tudi na podlagi prijave občanov. Podobno ureditev imajo še nekatere druge občine, zlasti obmorske – na primer Piran, kjer vam za hranjenje živali na javnih površinah grozi kazen 200 evrov.

Pomemben pravni okvir na tem področju predstavlja tudi Stvarnopravni zakonik (SPZ), ki določa, da lastnik zemljišča ne sme delati nič takšnega, kar bi sosedom povzročalo škodo ali motilo njihovo bivanje. V praksi to pomeni, da hranjenje živali na zasebnem dvorišču sicer ni prepovedano, vendar mora potekati tako, da ne povzroča smradu, hrupa, zadrževanja večjega števila živali ali privablja glodavce. Če do tega pride, lahko sosedi zahtevajo, da s hranjenjem na svojem zemljišču prenehate.

Hranjenje prostoživečih mačk na zasebnem zemljišču

Na zasebnem zemljišču je hranjenje prostoživečih mačk sicer dovoljeno, vendar z nekaj pomembnimi pogoji. Hrano je priporočljivo nastavljati le ob določenih urah in na čistem mestu, ki ga po hranjenju pospravimo. Hrana se namreč lahko hitro pokvari in če mačka takšno hrano zaužije, lahko pride do zastrupitve. Ostankov hrane prav tako ne puščamo zunaj, saj ti privabljajo miši, podgane ali celo lisice.

Tudi sicer pa najboljša praksa ostaja, da hranjenje prostoživečih mačk poteka v sodelovanju z lokalnim zavetiščem – v okviru modela TNR, saj s tem pomagamo zmanjševati število nezaželenih legel in poskrbimo, da mačke ostanejo zdrave in pod nadzorom. 

Najboljša praksa je, da hranjenje prostoživečih mačk poteka v sodelovanju z lokalnim zavetiščem. Foto Wd Stock Photos/Shutterstock

Kaj pa, če hranimo ptice?

Tudi hranjenje ptic ima svoje meje. Na zasebnih vrtovih in balkonih je dovoljeno, če poteka skrbno in brez povzročanja nesnage. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) svetuje, da ptice hranimo predvsem pozimi, ko so naravni viri hrane omejeni, pri čemer naj bodo krmilnice redno oskrbovane, čiste, postavljene na varnem mestu in zaščitene pred mačkami. Za hranjenje ptic je potrebno uporabiti le primerno hrano, kot so semena in maščobni cmoki, nikakor pa ne kruha ali ostankov človeške hrane.

Na javnih površinah pa so pravila precej drugačna. Mestna občina Ljubljana, denimo, dovoljuje hranjenje ptic le v parku Tivoli, drugod pa je to prepovedano. Podobno velja tudi v Občini Piran, kjer vas lahko zaradi hranjenja ptic, golobov in galebov na ulicah in ob obali kaznujejo z globo do 200 evrov. Namen takšnih prepovedi je preprečevanje širjenja bolezni in onesnaževanja okolja.

Odgovorno hranjenje

Potepuške mačke v večini hranijo člani različnih društev za zaščito živali, ki pa živali ne le hranijo, ampak jih tudi redno pregledujejo. Hranjenje prostoživečih mačk na ulicah slovenskih mest je torej nadzorovano, na ta način pa nadzorujejo tudi populacijo prostoživečih mačk.