Ali se pasja leta štejejo enako pri vseh pasmah psov

Življenjska doba psov je v povprečju precej krajša od človeške. Zato pasja leta navadno štejemo drugače, v pasjih letih. A vendar je mit, da eno človeško znaša sedem pasjih, preveč grob, da bi ga lahko uporabljali v praksi. Vsi psi se namreč ne starajo enako, saj je tempo njihove biološke ure prepleten z njihovo velikostjo, genetskim ozadjem posamezne pasme in življenjskim slogom, ki jim ga zagotavljajo lastniki.

Majhni psi praviloma zrelost dosegajo počasneje in živijo dlje, medtem ko velike in orjaške pasme odraslost dosežejo zgodaj, v poznejših letih pa hitreje vstopajo v obdobje starostnih sprememb. K temu pristavijo svoj del še pasemske posebnosti. Kratkogobčne pasme se na primer pogosteje spopadajo z respiratornimi omejitvami, nekatere velike z ortopedskimi obolenji, druge z večjim tveganjem za srčna ali onkološka obolenja. V isti starosti zato dva psa objektivno ne živita iste starosti življenja.

Ali je pokop hišnega ljubljenčka doma dovoljen? Pravila in možnosti

Staranje psa namreč ni nelinearno. Prva leta prinesejo skokovit prehod od mladiča do spolno in vedenjsko zrelega odraslega. V tem obdobju se biološki kazalci spreminjajo bistveno hitreje kot v srednjih letih. Zrelost nato prinese daljše, stabilnejše obdobje, v katerem napredovanje staranja poteka počasneje, če so prehrana, telesna teža in gibanje uravnoteženi ter je preventivna veterinarska skrb dosledna. Šele v zadnji tretjini pričakovane življenjske dobe se krivulja ponovno bolj izrazito dvigne in pogostnost kroničnih stanj pa žal poveča.

Življenjski slog prilagajamo posameznemu psu

Ker je pričakovana življenjska doba močno odvisna od velikosti, se iste oznake življenjskih faz po razredih pomikajo. Pri orjaških pasmah lahko govorimo o seniorju že okoli šestega leta, medtem ko marsikatera mala pasma v to obdobje preide šele po desetem. Prvo leto majhnega ali srednje velikega psa tako pogosto ustreza adolescenci človeka, drugo leto prinese zrelost in šele potem staranje napreduje počasneje. A tudi ta približek ni enak za vse pasme.

Za skrbnike psov to pomeni, da morajo življenjski slog psa tako prilagoditi posameznemu kužku in ne splošnim "pasjim letom". Velike in orjaške pasme, ki od mladosti hitro rastejo, potrebujejo pazljivo prehransko vodenje, da se izognejo preobremenitvam skeleta, ter zgodnjo uvedbo rutin, ki varujejo sklepe in srce. Pri njih nežnejšo skrb pogosto uvedemo prej, z bolj rednimi kontrolami, usmerjenimi prehranskimi prilagoditvami in vadbo, ki gradi mišično oporo brez pretiranih obremenitev. Majhne pasme, čeprav dolgotrajnejše, pa zahtevajo doslednost pri ustni higieni, nadzor prigrizkov in pravočasno prepoznavo subtilnejših sprememb v vedenju ali telesni teži, saj se težave pri njih pogosto kopičijo počasi in neopazno. 

V razpravi o “pasjih letih” zato ni bistveno najti novo čarobno formulo, temveč sprejeti, da univerzalnega pravila za štetje let ni. Natančna, sočutna skrb, prilagojena pasmi, velikosti, telesni kondiciji in značaju, pa naj bo univerzalno vodilo, kako pravilno skrbeti za kužka, ne glede na njegovo starost.