

Psi so naši zvesti spremljevalci in pogosto jih obravnavamo kot del družine. Pasji poljubčki in objemi so nekaj vsakdanjega, a ob tem ne smemo pozabiti, da lahko psi – tako kot druge živali – na človeka prenesejo različne bolezni. V veterini takšnim boleznim pravijo zoonoze.
Okužbe se lahko prenesejo na več načinov. Najpogostejši je stik s slino, bodisi pri pasjih poljubčkih, ugrizu ali ko pes poliže odprto rano. Pogost prenos je tudi preko stika z blatom in urinom, denimo ob čiščenju iztrebkov, ali pri igri na travi, na kateri se lahko znajdejo ostanki blata. Zunanji zajedavci, kot so bolhe, klopi in komarji, so še ena pomembna pot prenosa in lahko prenašajo različne bakterije, parazite in viruse. Prav tako se s paraziti lahko okužimo v okolju, kjer živimo, saj lahko jajčeca glist ali trakulj pes nehote raznese po dvorišču, igrišču ali celo po stanovanju.

Steklina je ena najresnejših zoonoz, saj je smrtonosna tako za pse kot ljudi. V Sloveniji je pojavnost zelo nizka, saj je cepljenje proti steklini zakonsko obvezno, a tveganje še vedno obstaja pri stikih z necepljenimi živalmi iz tujine. Bolezen se prenaša predvsem z ugrizom okužene živali ali s slino, ki pride v stik z rano ali sluznico. Znaki pri ljudeh vključujejo vročino, glavobole, nemir, krče in pozneje ohromitev.
Gre za bakterijsko okužbo, ki se prenaša z urinom okuženih živali, najpogosteje prek stoječe vode. Pri psih povzroča vročino, utrujenost, bruhanje in poškodbe jeter ali ledvic. Pri ljudeh se lahko pokaže v obliki visoke vročine, glavobola, bolečin v mišicah in v hujših primerih tudi kot vnetje jeter ali ledvic. Večje tveganje za to bolezen nastopi jeseni, ko je veliko dežja in stoječih vodnih površin.
Giardioza se pojavi ob okužbi s parazitom Giardia intestinalis, ki pri psih in ljudeh povzroča drisko, napihnjenost in krče v trebuhu. Do okužbe pride ob stiku z okuženim blatom ali kontaminirano vodo, najpogostejša pa je pri mlajših psih in v gospodinjstvih, kjer se psi in ljudje gibljejo na istih površinah.
Psi se okužijo z uživanjem surovega mesa ali stika z okuženimi glodavci, ljudje pa se lahko okužimo z zaužitjem mikroskopskih jajčec, ki se nahajajo v pasjem blatu ali celo na dlaki. Pri ljudeh bolezen dolgo ne povzroča težav, kasneje pa lahko vodi do tvorbe cist v jetrih, pljučih ali drugih organih.
Gre za okužbo z glistami, katerih jajčeca se nahajajo v pasjem blatu. Otroci so tej okužbi najbolj izpostavljeni, saj se pogosto igrajo na tleh, v peskovnikih ali travi. Pri ljudeh se okužba pokaže v obliki bolečin v trebuhu, slabostjo in v hujših primerih, če se ličinke razselijo po telesu, tudi s poškodbami organov.
V pasji slini se nahajajo bakterije, kot je Capnocytophaga canimorsus, ki pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom lahko povzročijo resne okužbe krvi in celo sepso. Po vsakem ugrizu ali globlji praski psa je priporočljivo rano temeljito očistiti in po potrebi obiskati zdravnika.
Psi so pogosto gostitelji bolh in klopov. Ti zajedavci na ljudi lahko prenesejo bolezni, kot so lymska borelioza, anaplazmoza in erlihioza, največja nevarnost obolenja pa obstaja spomladi in poleti, ko so klopi najbolj aktivni.
Aktivnost bolezni je povezana z letnimi časi. Spomladi in poleti je zaradi toplega vremena največja nevarnost okužb, ki jih prenašajo zunanji zajedavci – takrat je tveganje za lymsko boreliozo in anaplazmozo največje. Jeseni, ko je več padavin in stoječe vode, se poveča tveganje za leptospirozo. Pozimi tveganje za zunanje zajedavce upade, a paraziti, kot so gliste in trakulje, ostanejo prisotni vse leto, zato je redno razglistenje nujno tudi v hladnih mesecih.
Kako lahko tveganje zmanjšamo?