

Psi so postali naši družinski člani – in s tem tudi naša odgovornost. Skrb za psa ima številne vidike, ena izmed najbolj perečih dilem med lastniki pa je vprašanje, ali naj bo pes na povodcu ali ne. Odločitev o tem v resnici ni v rokah lastnikov, saj je uporaba povodca eno ključnih pravil vedenja v javnem prostoru. V Sloveniji in drugod po Evropi so predpisi na tem področju vse strožji, globe pa precej visoke.
Avgusta 2025 je začela veljati novela Zakona o zaščiti živali (ZZZiv), ki je občutno zvišala globe za lastnike psov, ki svojega ljubljenčka nimajo na povodcu. Če pes na javnem mestu ni privezan, lahko lastnik dobi globo med 600 in 1.200 evri. Za nevarne pse, ki morajo imeti poleg povodca obvezno tudi nagobčnik, so kazni še višje – med 1.000 in 1.600 evri.
Gre za pomembno zaostritev, saj so občinski odloki še pred kratkim predvidevali le približno 200 evrov globe. Čeprav številni občinski odloki še vedno navajajo stare zneske, v praksi že velja višja, državna kazen.
Nadzor nad psi na javnih mestih izvajajo mestni redarji in policija, ki preverjajo, ali je pes na povodcu in ali so spoštovana druga pravila javnega reda. Pomembno vlogo ima tudi veterinarska inšpekcija (UVHVVR), ki lahko ukrepa v primerih nevarnih psov ali neprimernega ravnanja s hišnimi ljubljenčki. To pomeni, da je lahko za istega psa pristojnih več organov – redar, ki lastnika oglobi, inšpektor, ki naloži dodatne ukrepe, ali policist, ki ukrepa ob kršitvah javnega reda.
V Sloveniji povodec na javnem mestu ni stvar izbire, ampak obveza.
Pes je lahko brez povodca le na posebej označenih površinah, kot so ograjeni pasji parki ali travnate površine, kjer je to izrecno dovoljeno. Tudi tam pa mora biti pes ves čas pod nadzorom skrbnika.
V naravi veljajo strožja pravila, kot si marsikdo predstavlja. V zavarovanih območjih psi ne smejo ogrožati divjadi, kar pomeni, da morajo biti na povodcu tudi v gozdu ali na planinskih poteh – razen če lokalni pravilniki določajo drugače.

Če pes brez povodca napade drugega psa, se odgovornost lastnika kaže na več ravneh:
Tudi v sosednjih državah so pravila glede psov na javnih mestih podobna našim, a z določenimi posebnostmi.
V Italiji je na javnih površinah obvezna uporaba povodca do 1,5 metra, lastnik pa mora imeti pri sebi tudi nagobčnik. Globe za kršitve se gibljejo okoli 300 €, podrobnosti pa se lahko razlikujejo od občine do občine. Tudi Italijani imajo posebej urejena pasja igrišča, kjer se psi pod nadzorom skrbnika lahko prosto gibljejo.
Na Hrvaškem višino kazni določajo lokalni odloki. V Zagrebu se globe gibljejo med 79 in 265 €, leta 2024 pa so tudi naši južni sosedi dodatno zaostrili sankcije za zlorabo in zanemarjanje živali.
V Avstriji so pravila odvisna od posamezne zvezne dežele. V večjih mestih, kot je Dunaj, je za pse obvezna uporaba povodca ali nagobčnika, za določene pasme pa je predpisan tudi poseben izpit. Globe so bistveno višje kot pri nas – dosežejo lahko tudi do 2.000 €.
Madžarska ima med našimi sosedami najnižje kazni, njihovi predpisi pa so živalim najmanj naklonjeni. V naseljih morajo biti psi praviloma na povodcu, globe za kršitve pa se gibljejo med 17 in 170 €.
V Sloveniji povodec na javnem mestu ni stvar izbire, ampak obveza. Lastniki, ki tega ne spoštujejo, tvegajo visoke globe, odškodninsko odgovornost in dodatne ukrepe. Pes sme biti brez povodca zgolj v za to namenjenih parkih in jasno označenih površinah, povsod drugod pa velja osnovno pravilo: pes mora biti na povodcu, nevarni psi pa morajo imeti tudi nagobčnik.