Imate vrt? Te rastline so za pse strupene, a jih še vedno pogosto sadimo

Na vrtu za pse niso nevarni samo pripravki proti polžem, podganam, gnojila ali škropiva. Le redki namreč vedo, da so za psa lahko škodljive tudi nekatere precej običajne okrasne rastline, ki jih v Sloveniji pogosto sadimo ob hišah, v atrijih in na terasah. 

Med rastlinami, ki jih veterinarske baze in toksikološki centri najpogosteje omenjajo kot škodljive za pse, so rododendroni in azaleje, hortenzije, narcise, tulipani, hijacinte, bršljan, tisa, oleander, šmarnica in ciklama.  

Kdaj je tveganje resno in kdaj ne?

A še preden se zapodimo v vrt, je vredno prisluhniti strokovnjakom, ki poudarjajo, da je pri večini rastlin za zastrupitev potrebno zaužitje, in ne zgolj njihova prisotnost na vrtu. Pri nekaterih rastlinah bo pes po nekaj ugrizih najverjetneje imel predvsem prebavne težave, pri drugih pa lahko že razmeroma majhna količina povzroči motnje srčnega ritma, nevrološke znake, odpoved jeter ali celo nenaden pogin. Zato ni smiselno vseh strupenih rastlin metati v isti koš.

Tudi tulipani so lahko za pse nevarni, predvsem čebulice. Foto Zilberbord Oksana/Shutterstock

Katere so najbolj problematične rastline na vrtu?

• Oleander spada med najbolj nevarne vrtne rastline za pse.Veterinarski priročnik Merck Veterinary Manual oleander uvršča med rastline s srčno delujočimi glikozidi, ki sodijo med najbolj toksične okrasne rastline. Ker že razmeroma majhna zaužita količina lahko povzroči bruhanje, srčne aritmije, kolaps in smrt, oleander ni dobra izbira za vrt, na katerem se pes prosto giblje, grize listje ali odpadle dele rastlin.
• Tisa je prav tako ena najnevarnejših. Prej omenjeni priročnik Merck navaja, da so strupeni skoraj vsi deli rastline, izjema je mesnat rdeč ovoj plodu, medtem ko je seme v njem strupeno. Prvi znaki, ki nakazujejo, da je pes zaužil strupeni del rastline lahko vključuje nemir, tresenje, motnje koordinacije, težko dihanje in upočasnjen srčni utrip, ki lahko preide v srčni zastoj, in smrt.
• Rododendroni in azaleje so zelo pogoste okrasne grmovnice, vendar veterinarski viri opozarjajo, da so lahko za pse zmerno do močno strupeni. Pet Poison Helpline navaja, da so strupeni vsi deli rastline in da lahko že zaužitje majhne količine glede na telesno maso povzroči težave. Znaki vključujejo slinjenje, bruhanje, drisko, bolečine v trebuhu, motnje srčnega ritma, šibkost, tresenje, v hujših primerih pa tudi krče, komo in smrt.
• Šmarnica je še ena zelo problematična rastlina, čeprav jo mnogi dojemajo kot neškodljivo pomladno cvetlico. Merck navaja, da so v listih, cvetovih, podzemnih delih in celo v vodi, v kateri so stale cvetlice, srčni glikozidi. Če pes kaj od tega zaužije, se lahko pojavi bruhanje, driska, tresenje, bolečine v trebuhu, motnje prevajanja v srcu in smrt. 
• Ciklama je nevarna predvsem zaradi gomolja oziroma podzemnih delov. Merck navaja, da lahko zaužitje povzroči močno draženje prebavil, izgubo apetita, drisko, krče in paralizo. Posebej problematična je pri psih, ki radi kopljejo po loncih ali gredah.

Psi se večkrat zastrupijo kot mačke

Rastline, ki običajno povzročijo predvsem prebavne težave

• Hortenzija je glede na veterinarske vire za pse strupena, a običajno ne sodi med rastline z resnimi posledicami. ASPCA in Pet Poison Helpline navajata, da lahko pes po zaužitju bruha, driska ali pa ima splošne prebavne težave, resna cianidna zastrupitev pa je pri psih redka. 
• Tulipani, narcise in hijacinte so pri psih problematični predvsem zaradi čebulic oziroma njihovih podzemnih delov. ASPCA in Merck navajata, da lahko zaužitje povzroči slinjenje, bruhanje, drisko, depresijo in bolečine v prebavilih; pri večjih količinah so možni tudi motnje dihanja, nizek krvni tlak, tresenje in srčne aritmije. Pri psih je zato največje tveganje spomladi in jeseni, ko čebulice sadimo ali jih pes izkoplje iz zemlje.
• Bršljan ASPCA in Merck uvrščata med toksične, vendar so učinki pri psih običajno omejeni predvsem na prebavila: bruhanje, bolečine v trebuhu, slinjenje in drisko. ASPCA posebej opozarja, da je listje bolj toksično kot jagode. Gre torej za rastlino, ki ni med najbolj smrtonosnimi, lahko pa povzroči kar precej težav pri psu, ki jo redno grize.

Pri pomladnem cvetju so za pse nevarne predvsem čebulice. Foto Reddogs/Shutterstock

Kako se zaščititi, če imate psa in vrt?

Najboljša rešitev je, da toksičnih rastlin na površine, kjer se pes prosto giblje, sploh ne sadite. To še posebej velja za oleander, tiso, rododendrone in šmarnico. Če jih na vrtu že imate, jih je smiselno fizično ločiti od psa z ograjo, korito postaviti na nedosegljivo višino ali pa jih prestaviti na ločen del vrta. Pri čebulnicah je posebno pozornost potrebno nameniti predvsem med sajenjem in izkopavanjem čebulic, da pes ne pride v stik z njimi.

Poleg tega je koristno sproti pobirati odpadle cvetove, vejice, jagode in semena, rezanih strupenih rastlin pa je bolje ne puščati v vazah na dosegu psa. Če pes kaj od rastline zaužije, si poskusite zapomniti ime rastline ali shraniti del rastline oziroma fotografijo, ker je pravilna identifikacija za veterinarja zelo pomembna. Merck posebej opozarja, da imajo lahko rastline z enakim ljudskim imenom zelo različno stopnjo toksičnosti, zato je znanstveno ime pogosto ključno za pravilno oceno tveganja.

Nekaterim rastlinam se je na vrtu štirinožnih prijatelje bolje izogibati. Foto Limonfotografia/Shutterstock

Znaki, ki jih ne smemo spregledati

Po zaužitju strupene rastline se pri psu najpogosteje najprej pojavijo slinjenje, bruhanje, driska, bolečine v trebuhu, letargija ali tresenje. Posebej alarmantni pa so motnje hoje, izrazita oslabelost, težko dihanje, kolaps, krči, nepravilen srčni utrip ali zlatenica, saj ti znaki lahko kažejo na hujšo zastrupitev s srčnimi glikozidi ali jetrnimi toksini. Pri teh znakih je potreben takojšen veterinarski pregled.