

Lastniki psov smo bili dolga leta navajeni, da se sezona klopov začne spomladi in konča jeseni. V zadnjih letih pa se ta vzorec opazno spreminja. Zaradi milejših zim in višjih temperatur se klopi aktivirajo bistveno prej, saj je dovolj že nekaj dni s temperaturami nad približno 5 °C.
Na spremembe opozarjajo tudi strokovnjaki. Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) lastnike živali redno poziva, naj z zaščito pred klopi začnejo pravočasno, saj ti prenašajo več bolezni, ki lahko resno ogrozijo zdravje psov.
Ena največjih zmot je, da klopi na pse prežijo predvsem v gozdu. V resnici se namreč zelo dobro prilagajajo različnim okoljem in jih danes najdemo tudi v neposredni bližini naših domov. Najpogosteje se zadržujejo na vrtovih z višjo travo ali podrastjo, ob živih mejah in grmovju, v kupih listja ali lesa, ob robovih parcel, kjer se stikata trata in vegetacija ter na senčnih in vlažnih mestih.

Pogosto se zgodi, da pes klopa dobi med kratkim sprehodom okoli hiše ali celo na lastnem dvorišču, zato je še kako pomembno, da je okolica naših domov urejena. Redna košnja trave, odstranjevanje listja in prezračevanje grmovja lahko občutno zmanjša tveganje.
Pomemben podatek, ki ga številni lastniki ne poznajo, je čas prenosa bolezni. Po podatkih Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin mora biti klop za prenos okužbe običajno prisesan vsaj 24 ur. To pomeni, da ima redno pregledovanje psa izjemno velik preventivni pomen, saj hitro odstranjevanje klopa lahko bistveno zmanjša tveganje za okužbo.
Tudi klinične raziskave potrjujejo, da pri številnih povzročiteljih — na primer pri boreliozi ali babeziozi — prenos poteka šele po daljšem hranjenju klopa. Veterinarji zato priporočajo pregled psa po vsakem sprehodu, še posebej v obdobjih povečane aktivnosti klopov.

V Sloveniji in širšem evropskem prostoru so najpogostejše anaplazmoza, borelioza (Lymska bolezen), babezioza in ehrlichioza.
Strokovnjaki poudarjajo, da okužba s povzročiteljem bolezni ne pomeni nujno razvoja bolezni, vendar pa tveganje obstaja in je lahko resno, zato je preventiva ključnega pomena.
Simptomi se lahko pojavijo nekaj dni ali celo več tednov po ugrizu, pogosto pa so sprva zelo splošni.
Najpogostejši zgodnji znaki so:
Pri nekaterih boleznih pa se lahko pojavijo tudi temen urin, bledica sluznic, bruhanje ali driska ter krvavitve ali modrice.
Ker so začetni simptomi lahko blagi, jih lastniki pogosto pripišemo utrujenosti ali starosti. Prav zato strokovnjaki priporočajo, da po ugrizu klopa psa nekaj tednov opazujemo.
Zakaj je klopov vsako leto več?
Znanstveniki pravijo, da je klopov vedno več predvsem zaradi:
Strokovnjaki poudarjajo, da je zaščita pred klopi ena najpomembnejših preventivnih nalog lastnikov psov, najbolj učinkovita pa je navadno kombinacija več ukrepov. Kot vsako leto svetujejo veterinarji, je najboljša kombinacija antiparazitskih ovratnic, ampul ali tablet ter rednega pregledovanja psa po sprehodu, še posebej na področjih, kjer se klopi najraje pritrdijo: okoli ušes, na vratu, v pazduhah, dimljah, med prsti in ob repu.
Veterinarji poudarjajo tudi, da je izbira zaščite odvisna od življenjskega sloga psa, zdravstvenega stanja in okolja, v katerem živi, zato je smiselno odločitev sprejeti v posvetu z veterinarjem.