Sem pa ravno zaradi napak in izkušenj sedaj veliko bolj pozorna pri novopečenih pasjih lastnikih.

Morda imajo psa prvič. Morda so ga imeli kot otroci in ga imajo sedaj po dvajsetih letih ponovno. Ko jih opazujem, sama zase dobesedno še enkrat v mislih ponavljam celoten naučen proces.

Napredujemo v času in mišljenju

Težko je držati zdravo razmerje med tem, kaj bi moralo biti in kako je. Tega se zavedam. Vzgoja psa je v primerjavi s tem, kakšna je bila pred leti, zelo napredovala. Tako kot naše otroke danes vzgajamo popolnoma drugače, kot so nas naši straši.

Imamo cel kup pasjih šol in vsaka ima svoje reference, zakaj izbrati ravno njih.

Kar zagotovo vem, je to, da vse pasje šole stremijo k temu, da se imata lastnik in njegov pes naslednjih osem do petnajst let odlično. Vse ostalo pa je na nas.

PREBERITE ŠE: 5 BESED, KI JIH PSI NAJRAJE SLIŠIJO

Napake, ki jih delamo

In kdo naju je pripravil do tega, da sva najprej vzela v roke sebe? Aja seveda.

Zakaj pišem o napakah, ki jih delamo? Ker sva jih delala tudi midva z možem. Kot že nekajkrat povedano, pripeljati domov tretjega psa, kjer sta dva odlično sobivala, res ni težko. Vsaj tako sva si mislila ...

Obiskali smo pasjo šolo, ki je imela odlične namene. Vendar sva midva potrebovala svojo lekcijo.

1. napaka je, da psu dovolimo, da je po vsem stanovanju (pes potrebuje omejitev).
2.  napaka je, da mladička nimamo zunaj pod nadzorom (da prosto teka, pa bi moral biti na dolgem povodcu).
3.  napaka je, da ga najprej ne navežemo nase.
4.  napaka je, da lahko dela vse, ker je tako zabavno (kasneje pa se bomo jezili nanj za vsako malenkost).
5.  napaka je, da če smo se že vpisali v pasjo šolo, doma ne izvajamo vsak dan vsaj dvakrat po deset do petnajst minut vaj, ki so nam jih pokazali.

To je ob mojem opažanju pet glavnih napak. In ja, nič ne bom olepševala zadeve. Tudi midva sva vseh pet naredila.

In kdo naju je pripravil do tega, da sva najprej vzela v roke sebe? Aja seveda. S svojim vedenjem nama je pokazala, da je sicer zelo prisrčna in nežna psička, ki pa potrebuje meje. Veliko mej. Veliko dela, predvsem mentalnega.

Vse to je spet odvisno od pasme, ki si jo želite. Še posebno pri mešancih se porodi velik vprašaj, kaj bi ti želel, kaj potrebuješ, da boš srečen in zadovoljen. Pri pasemskih se iz njihove zgodovine da razbrati, za kaj je bil pes prvotno mišljen. Delovni pes, čuvaj, lovec in podobno.

Tukaj ponovno ponavljam: če ste mirna, bolj »kavč« oseba ne kupujte ptičarjev ali border colliejev. Če pa vsak vikend prehodite velik del slovenskega gorovja, ne kupujte francoskega buldoga.

!!galerija!!

Moja opažanja sedaj

Dokler odpoklic ni VSAJ 80-odstoten, psa ne vodimo v gručo drugih psov.

Pride veseli mali razigrani mladiček na sprehod. Poigra se z drugimi kužki, uloviti se ne pusti.

Lastnik poskuša s hrano, priboljški … Psi so pametna bitja on/ona ve, da bo pripet/-a na povodec in, da je igre konec. Dolgi povodci, ki sem jih tudi jaz spoznala šele v pasji šoli, so odlična rešitev. Pes je svoboden, a hkrati omejen. Če ne pride na klic, je lažje stopiti na pet do desetmetrski povodec, kot pa tvegati, da nam uide.

Najprej pa: dokler odpoklic ni VSAJ 80-odstoten, psa ne vodimo v gručo drugih psov. Bolje je, da je že 100 – odstoten.

So psi, ki bodo celo brez posebnega učenja sledili svojemu lastniku. So psi, ki se bodo sami od sebe izogibali drugim psom. Čeprav glede na moj pasji svet, v katerem sem že 23 let, je takih le peščica.

Otroci sprehajajo pse

Tudi tukaj opažam, da je v veliki večini vse brez nadzora. S psi tekajo okrog, si podajajo povodec iz roke v roko, pes teče za njimi, pred njimi. Pes lahko mimogrede prejme negativno izkušnjo, ki si jo bo zapomnil in nekoč v odrasli dobi pokazal zobe. Nam pa ne bo nič jasno – od kod?

In velikokrat se žal zgodi, da otroške roke, ki seveda še ne morejo imeti kontrole, preveč močno potegnejo mladička. Spet je odvisno od pasme, seveda.

Tukaj mislim bolj na male pse, ki v odrasli dobi tehtajo do sedem kilogramov. Kaj tak poteg naredi psičku na skeletu in mišicah, tega si ne želim vedeti.

Dlje, ko delamo napake, še enkrat dlje bomo ob svoj čas, energijo in tudi denar, da jih bomo odpravili.

Naša Aja sedaj pri treh letih odlično hodi poleg noge. Pri meni, možu in hčerki. Vendar hčerka (stara 10 let) Aje ne vozi nikoli sama ven. Pes ima 24 kilogramov in s silo, ki jo proizvede, ko potegne na povodcu, je hčerka ne bi mogla zadržati. Situacije so nepredvidljive. Mi osebno imamo težave z muckami. Aja bi tekla za njimi, naredila ji ne bo nič, le tekla bi. Sama okolico spremljam z budnim očesom, od hčerke tega v taki razsežnosti še ne morem pričakovati.

Krasno je, če lahko otrok raste s psom in pomaga pri vzgoji, saj si tako krepi odgovornost. Še posebno takrat, ko je otrok tisti, ki je doma najbolj »navijal« za psa. Tukaj je le potrebno narediti vzporednice med starostjo in močjo otroka in starostjo in močjo psa.

Dlje, ko delamo napake, še enkrat dlje bomo ob svoj čas, energijo in tudi denar, da jih bomo odpravili. Mi smo zamudili celo leto. Napako sva z možem z res intenzivnim delom sanirala v letu in pol. Sobivanje z vzgojenim in mirnim psom je nekaj najlepšega na svetu.

Splača se vam potruditi.

Srečno.

O AVTORICI

Anja Germšek je lastnica psa od svojega 19. leta. S svojo znamko PasjiLajf želi širši javnosti pokazati, kakšno je življenje s psom. "V Sloveniji imamo goro pasjih strani, forumov, ki obravnavajo vse možne situacije, nikjer pa še nisem zasledila osebne izpovedi, podobne moji. Zato bom tu enkrat mesečno razmišljala o temah, ki zaposlujejo vse lastnike psov, o strahovih, ki se porajajo pri ljudeh glede oskrbe psa, bolezni, šolanja in vsega, kar s seboj prinese pravo pasje življenje."