Plenica je za psa prvi stik z novorojenčkom. Toplo priporočam.

Vsi vemo, da psi čutijo drugače kot ljudje. Njihov vonj in sluh sta mnogo bolj razvita kot naša. Zato sta oba naša psa, Biba in Ben, zelo kmalu dojela, da se nekaj dogaja. Ves čas moje nosečnosti se za njiju ni spremenilo nič, zakaj bi tudi se. Za psa se ne sme spremeniti nič.

Spala sta v dnevni sobi na kavču ali v košari. Midva v spalnici in samo tam se je postavila dodatna postelja. V dnevni sobi (imela sva majhno stanovanje) pa smo poleg Bibine košare postavili previjalno mizo.

Beni je čuval moj rastoči trebušček, Biba je bila bolj zadržana, na splošno je bila bolj pes v stilu "pusti me pri miru".

Hčerka se je rodila na soboto. V nedeljo je mož iz porodnišnice odnesel domov polulano in pokakano plenico. Plenico je dal na preprogo sredi dnevne sobe, sedel na kavč in opazoval psa. Oba sta plenico z zanimanjem ovohavala. Beni se je ulegel poleg nje, Biba je šla po nekaj minutkah stran. Tako je naredil tudi v ponedeljek, v torek pa smo skupaj prišli domov.

Plenica je za psa prvi stik z novorojenčkom. Toplo priporočam.

Prihod iz porodnišnice

Najprej sem sama stopila skozi vrata, mož je držal lupinico s hčerko in počakal zunaj. Zakaj?

Psa me nista videla tri dni in nujno je bilo, da jima sama namenim nekaj trenutkov. Da ju pobožam, poljubčkam, predno jima predstavim hčerko. Vzeli smo si nekaj minutk, nato je vstopil mož in s prijazno vznesenim glasom rekel: "Biba, Ben, poglejta jo. Poglejta našo malo Laro." (Ki je takrat mirno spala v lupinici). Postavil jo je sredi dnevne sobe na tla. Ben je takoj prihitel zraven, jo povohal, polizal čez ves obraz, a to je ni motilo, spala je naprej. Biba pa jo je počasi povohala od nog do glave in šla stran.

Dan, rutino, potek dogodkov je treba načrtovati tako, da pes čim manj občuti, da mogoče nekaj časa ne bo več toliko časa namenjenega njemu.

Biba je bila takrat stara že 14 let in se ji res ni dalo ukvarjati s prišlekom, Beni, legenda, je na koncu pristal na četrtinki apaurina, da se je sploh umiril. Samo da je hčerka spustila glas, podnevi ali sredi noči, samo da se je premaknila, je bil zvesto ob njej. Na koncu je bil že tako utrujen, da se je kar opotekal, deloval je pijano. Po treh dneh letanja za mano sem klicala na veterino, kjer so mi svetovali, naj mu tri dni zapored damo po četrtinko tabletke, da bi se umiril in bi lahko spal. Delovalo je. Poleg novorojenčka je bila skrb za dobrobit psa še vedno v najini domeni.

Vsi moji zapisi temeljijo na naših izkušnjah in na tem, kar nam je nam pomagalo. Dejansko se pri nas za psa ni nič spremenilo, saj se tudi ne sme. Dan, rutino, potek dogodkov je treba načrtovati tako, da pes čim manj občuti, da mogoče nekaj časa ne bo več toliko časa namenjenega njemu. V resnici je bilo največ izzivov zame, še posebno zvečer, saj je mož takrat še delal pozno v noč, psa pa sta hodila ven med 22. in 23. uro (takšen ritem imamo še danes z Ajo). Jaz pa sem bila sama doma. Znajti sem se morala in se tudi sem. Celo porodniško sem bila sama, mož je delal, sem in tja pa je prišla babi obiskat vnukinjo ter poklepetat. Kuhala, pospravljala, previjala, hranila in vozila pse na sprehod sem sama. Vse je šlo in ponosna sem na ta čas, ki je bil top!

!!galerija!!

Alergija na dlako

Ker sem sama na od časa do časa kar na lepem na kaj alergična (cvetni prah še posebej), me je skrbelo le, da hčerka ne bi bila alergična na pasjo dlako. Ker se tudi pasja dlaka razlikuje, na eni je več pršič alergenov kot na drugi, sem testirala najprej teden dni z Benom in potem še z Bibo. Z njeno roko sem ju božala, nekajkrat potegnila z roko po hrbtu in potem to roko dala okrog ust, oči. Vajo sem od 2-  do 4-krat dnevno ponovila. Po 14 dneh ni bilo nobene reakcije − mama srečna, hči še danes ni alergična.

Če bi se alergija pojavila, zagotovo vem, da bi našla rešitev. Rešitev je, samo poiskati jo je treba. Za to so potrebni čas, da, tudi denar, volja in želja.

Če se bo pes tudi ob prihodu dojenčka počutil ljubljenega, (skoraj) ne bi smelo biti težav. Takoj ko bo začutil, da je odveč, pa lahko nastanejo vedenjske težave.

Hčerka je začela ležati na tleh, Beni je zvesto ležal poleg nje. Spala je na kavču, psa pa mirno poleg nje. Na sprehod sta hodila poleg vozička. In ja, je deževalo, voziček sem prekrila z dežno prevleko, psa na povodec in smo šli ven, ker če si sam, si pač sam.

PREBERITE ŠE: KAKO ŽIVETI S HIŠNIM LJUBLJENČKOM IN ALERGIJO NANJ

Vseeno pa pozivam vse, da previdnost ni nikoli odveč. Če se bo pes tudi ob prihodu dojenčka počutil ljubljenega, (skoraj) ne bi smelo biti težav. Takoj ko bo začutil, da je odveč, pa lahko nastanejo vedenjske težave.

Porajajo se tudi vprašanja, kdo naj bi bil »prvi pri hiši«. Vseeno je. Če imate pomoč, in bo vzgoja lahko uspešno delovala pri obeh prišlekih, potem si omislite mladička kmalu po rojstvu otoka.

Danes, še posebno v zadnjem precej turbulentnem času, ja naša Aja v veliko pomoč hčerki. Počasi postajata res dobri prijateljici.

O AVTORICI

Anja Germšek je lastnica psa od svojega 19. leta. S svojo znamko PasjiLajf želi širši javnosti pokazati, kakšno je življenje s psom. "V Sloveniji imamo goro pasjih strani, forumov, ki obravnavajo vse možne situacije, nikjer pa še nisem zasledila osebne izpovedi, podobne moji. Zato bom tu enkrat mesečno razmišljala o temah, ki zaposlujejo vse lastnike psov, o strahovih, ki se porajajo pri ljudeh glede oskrbe psa, bolezni, šolanja in vsega, kar s seboj prinese pravo pasje življenje."