Danes bi verjetno tekla bosa za svojo hčerko, če bi se ji kaj hudega zgodilo, in za psom, za moža pa bi se verjetno že obula.

Turisti so bili Nemci in gospod je že takrat imel kamero. Verjetno se mi danes smejijo tudi njegovi vnuki, če se je posnetek ohranil teh 40 let. Kuža je bil zelo prijazen in dovolil je vse. Lahko sem ga vlekla za ušesa (zdi se mi, da ne preveč z občutkom), mu gledala v gobček, se dotikala njegovih zobkov, pregledovala tačke in kremplje. Ga božala in se hotela usesti nanj, kar so mi hvalabogu preprečili. Mami mi je povedala, da smo se z nemško družino še nekaj dni družili na plaži.

Prve živali pri nas doma

Tako se je začelo moje navdušenje nad živalmi. Mucke, morski prašički, zajčki, vse to sem imela doma. Le psa se je mama branila, ker je videla druge mame, kako v zgodnjih jutranjih urah pred službo vozijo ven kužke, ki so si jih neizmerno želeli otroci. Nauk za vse življenje, ki me je naučil, da ne nasedamo željam otrok, še posebno ne, ker so živali živa bitja.

Svojo prvo žival, morskega prašička, sem dobila v drugem razredu. Od petega do osmega razreda sem imela doma muco, napredek, saj je bila to žival, ki se je prosto gibala po stanovanju – skoraj kot pes. Ko smo šli na dopust, smo jo peljali v enega izmed prvih pasjih in mačjih hotelov, kjer so jo izgubili. Travme imam še danes.

Le psa se je mama branila, ker je videla druge mame, kako v zgodnjih jutranjih urah pred službo vozijo ven kužke, ki so si jih neizmerno želeli otroci.

Kako je k nam prišla Biba

Psa imam od svojega 19. leta, ko sem svojo prvo psičko julija našla pod blokom. Še danes predvidevam, da je bila odvržena v urbanem naselju zato, da bi čim prej našla novega lastnika. Biba je bila z menoj 16 let, skoraj vse svoje življenje ni zaupala otrokom in se skrivala pred sesalcem in metlo.

Vedenje psa pove, kaj je pretrpel v rani mladosti. Mogoče ga je sicer spremeniti, a zato je potrebno veliko časa in nekaj znanja. Predvsem pa moramo biti potrpežljivi.

Nikoli ne bom pozabila tistega dne, ko se me je mama končno usmilila in rekla, da Bibo lahko obdržim. Psica je bila najprej samo začasno nameščena pri nas. Dali smo oglas v časopis in na radio. Lastnik se ni nikoli oglasil. Čipov takrat še nismo poznali.

!!galerija!!

Moj pes, moja odgovornost

Bila sem redno zaposlena in imela svoje finance, tako da je bila pasja oskrba moj strošek.

Vedenje psa pove, kaj je pretrpel v rani mladosti.

Pa ne samo to. Biba je bila moja odgovornost. Mama je prevzela sprehod izključno, če sem delala dvanajst ur ali bila zelo bolna. Mislim, da se je v osmih letih zgodilo približno dvajsetkrat, da jo je peljala ven. Ni bilo dopusta, ni bilo dolgih kavic po službi ob Ljubljanici s sodelavkami. Morda si mislite, kakšna mama pa je to, ali pa, uf, dobra je, jaz že ne bi. Potem ne imej psa, je moj odgovor. Odgovornosti se naučimo, privzgojimo. In če se človek nauči odgovornosti, mu je v življenju bolje postlano.

Kmalu po nastavitvi Facebook strani PasjiLajf sem prvič občutila potrebo po ozaveščanju ljudi, kaj pomeni pes. Kakšne so njegove potrebe in zahteve.

Ko sem pri 27 letih spoznala sedanjega moža, sem tako že osem let živela z Bibico. Kaj lepšega kot to, da je tudi sam ljubitelj živali in velik zagovornik njihove blaginje. Ko sva se spoznala, je imel doma šest mesecev starega francoskega buldoga Bena. Kako ljubko je bilo najino prvo srečanje! Ko sem odprla vrata kombija, sem najprej odložila svojo Miss Sixty torbico, pa jo je od veselja polulal, nato pa zmočil še mene.

Pisanje za splet

Povod za mojo pasjo Facebook stran je bil sodelavec, ki mi je rekel: »Anja, ti bi morala delati nekaj v zvezi s psi.« Sicer sem že imela svoj mama blog, ampak nisem hotela preveč razgaljati svoje družine, zato sem ga kmalu zaprla. Kmalu po nastavitvi Facebook strani PasjiLajf sem prvič občutila potrebo po ozaveščanju ljudi, kaj pomeni pes. Kakšne so njegove potrebe in zahteve. Nekaj časa za tem sem postavila tudi svojo spletno stran www.pasjilajf.si.

Kaj je pravzaprav PasjiLajf, pravo pasje življenje?

PasjiLajf je namenjen vsem nam, ljubečim lastnikom psov. Vsi mi, ki svoje življenje delimo z njimi in doma nimamo enega kosa oblačil brez dlake, živimo to pravo pasje življenje. Pes nam predstavlja družinskega člana, sopotnika in popotnika. Zanj smo pripravljeni narediti vse, tudi žrtvovati počitnice ali najboljši kos pohištva. 

PasjiLajf je vpogled v pasje življenje od prihoda mladička, vzgoje in socializacije psa, v pasje zdravstvene težave in v to, kako se poslovimo od svojega najboljšega prijatelja.

Žal se v Sloveniji in po svetu dogajajo grozne stvari, mučenje, pasji boji, zanemarjanje, čemur je treba čim prej narediti konec. Mučenje in zanemarjanje imata zelo nizko toleranco, kar pomeni, da če svojega psa petnajst let sprehajaš na meter in pol dolgem povodcu, ga že mučiš. Kljub temu da ima hrano in vodo ter ležišče.

Spet drugi se odločijo za psa, ga kupijo (največkrat prek oglasa, brez papirjev), a kmalu ugotovijo, da pa to le ni pes iz reklame, kjer so vsi srečni in nasmejani, in ga ponovno »dajo v oglas«.

Mučenje in zanemarjanje imata zelo nizko toleranco, kar pomeni, da če svojega psa petnajst let sprehajaš na meter in pol dolgem povodcu, ga že mučiš. Kljub temu da ima hrano in vodo ter ležišče.

Moji psi in moje misli

Biba, moja prva psička, je bila z nami 16 let. V eni noči nam je dela vedeti, da ima dovolj, da naj ji pomagamo. Beni, ki je bil z nami pet dni manj kot 14 let, je zadnje leto trpel za demenco, imel je hernijo in zadnje tri mesece močno inkontinenco. Na soboto zvečer močni epileptični napad, tako da smo ga lani 28. januarja pospremili za mavrico. Aja, naša posvojenka, pa je z nami zdaj polni dve leti. Predvsem je pes, ki nas je doslej naučil največ in ki potrebuje več, kot sta potrebovala Biba in Ben skupaj.

V Sloveniji imamo goro pasjih strani, forumov, ki obravnavajo vse možne situacije, nikjer pa še nisem zasledila osebne izpovedi, podobne moji. Zato bom tu enkrat mesečno razmišljala o temah, ki zaposlujejo vse lastnike psov, o strahovih, ki se porajajo pri ljudeh glede oskrbe psa, bolezni, šolanja in vsega, kar s seboj prinese pravo pasje življenje.