Zunaj danes pada dež. Zjutraj smo imeli srečo, da smo jo lahko dobro utrudili, midva z možem pa sva ujela svež zrak. No, o »svežem« zraku danes težko govorimo (sarkazem).

Mož je doma na čakanju, jaz mrzlično pošiljam prošnje za delo, a zaposlovanje se je popolnoma ustavilo. Tako kot država. Včeraj sem po televiziji slišala, da se je direktor ene izmed otroških trgovin pritožil, zakaj morajo oni zapreti svoje trgovine, medtem ko so pasje trgovine lahko odprte.

Spoštovani gospod direktor. Razumem vas. Morate zaslužiti za plače zaposlenih. Ne želite odpuščati. A hkrati morate razumeti razliko, ki je med otroki in živalmi. Akvaristike ne moremo kupiti v klasičnih živilskih trgovinah, za otroke pa tam dobimo skoraj vse. Dobimo vse, da bodo zaprtje države preživeli, da bodo siti in dobro oblečeni ter obuti.

Primerek pasje in mačje police ter nekaj malega za glodavce v velikem nakupovalnem središču ali pa 200 kvadratnih metrov velike specializirane trgovine za živali (pse, mačke, seniorje, mladiče, obolele, akvaristiko, nego, trening) ter najbolj pomembno: hrane ne moreš kupiti v večjih trgovinah (Tuš, Mercator, Spar, Lidl, Hofer …).

Kaj pa še vse lahko kupimo za pse? V dobri veri, da jim bo lepo, da jih razvajamo. Kako svoje pse še lahko uredimo?

Danes je za naše pse na voljo skoraj toliko, kot je na voljo za naše otroke. 

Da me boste bolje razumeli ...

Leta 1987 je imel pes kovinsko ali usnjeno ovratnico ter povodec iz usnja, ki je zdržal vse njegovo pasje življenje. Imel je eno žogo in ko jo je pregriznil, se je s tako žogo igral naprej. Otrok je imel dva para čevljev (cokle in superge) in na voljo je imel kolo. Zato smo tudi brez težav prišli s »fičoti« in »stoenkami« na morje.

Dovolj o primerjavi. Vedno rada povem tri do pet povedi več, saj želim, da me vsi bralci razumete. Dobro vemo, da vsak prebrano drugače interpretira. In nikoli ni moj namen slabo govoriti o različnem pogledu na situacijo.

Psi in nepotrebni dodatki

Če imava z možem dober spomin, bi rekla, da je bilo leta 2010, ko sva bila primorana kupiti Bibi in Benu copate. Hmm??? Copate? Kakšne, zakaj?

Živela sva v Jaršah, nasproti BTC-ja. Strnjeno blokovsko naselje, cel regiment pločnikov. Zima, mraz, led. Borut je šel ven sam z obema in se jezen in zaskrbljen vrnil iz sprehoda z Bibo v naročju. Tisto jutro so pločnike tako močno solili, da je ubogo psico tako peklo v tačke, da ni mogla več hoditi. Psa pod mlačno vodo, počasi spirati. Grozno je bilo. Ko sva oba psa uredila, sva šla samo čez cesto v specializirano trgovino za živali in jima kupila copate za sneg.

Kaj kmalu sva bila deležna posmeha, da sva nora, da psa obuvava, da ju razvajava in podobno. Dokler sam človek nima takšne izkušnje, lahko le - prosim - molči. Saj veste, zarečenega kruha se največ poje.

Potem pa proces, kako psa obuti. Trajalo je nekaj obuvanj, da sta psa ugotovila, da to zunaj na snegu pomeni tek in zabavo. Sneg sta imela oba zelo rada.

Psi so unikatna bitja in vsak po svoje je svoj biser. Ta biser se nahaja v njihovi duši, odseva pa v njihovih zvestih očeh. Vse ostalo je samo fasada, kič in nepotrebna navlaka.

Biba je imela poddlako, Ben pa ne. Oblečena nista bila, saj ko je zunaj mraz, nisi s psom zunaj dve uri, ampak greš ven z njim bolj na hitro. Paziš, da je pes v gibanju, da se ne podhladi. Doma pa sta ju čakali dve topli brisači z radiatorja. Psa nikoli nista bila bolna. Nikoli ni nihče kašljal, imel vročine in podobnih simptomov prehlada.

Aja je ravno, sicer v zelo mili obliki, prebolela kužni pasji kašelj, ki je letos razsajal po našem naselju. Kar nekaj psov je imelo težave, pa vsi so proti temu kašlju cepljeni. Očitno cepivo ne pokriva vseh sevov. To je tisto cepivo, po katerem je dobila hudo alergijsko reakcijo letos spomladi.

Vem, da ste med bralci ekstremisti, da greste na pohode v visokogorje in gre pes z vami. Da ste zunaj več ur. In ja, seveda poskrbite, da na primer psa pasme vižla, oblečete v plašč. Da bi nemškega ovčarja oblačili, hmmm, mislim, da ni potrebe. In ko greste z njimi v gore, jih tudi primerno obujete, da si ne porežejo tačk.

To delamo zato, ker imamo možnost. In ker nam tržniki in vplivneži preko družbenih omrežij iz dneva v dan prikazujejo – da to pa moraš imeti!

!!galerija!!

Iskreno povem, da sem na Instagramu na Ajinem profilu @pasjilajf18 nehala gledat zgodbe, ker je tega preveč. In žal se nič ne naučim in ne dobim dodane vrednosti. Na svojem osebnem profilu pa sledim ljudem, od katerih se dnevno lahko nekaj naučim. In to zelo cenim.

In zakaj, zakaj naj bi imel pes nalakirane kremplje? Da je lepši, bolj moden? Da je v skladu z nohti svoje lastnice? Tega enostavno me morem razumeti. 

Snežnih copatov Aji nismo kupili. Ben pa jih na stara leta sploh ni želel obuti več. Alternativa? Navadni vazelin iz lekarne. Tako veliko pakiranje, da dve zimi preživiš za ceno nekaj evrov. Lahko pa kupite na policah ali preko spleta male, lično zapakirane kremice in zanje odštejete 15 evrov ali več. »It's all about marketing.«

Ben je dobil dežni plač, ko je postal »senior« in se je bolj počasi premikal. Dežni plašč ga je ščitil, da ni bil preveč moker. Seniorji so bolj občutljivi in dovzetni tudi za prehlad. Aja pa je ta plašč podedovala in ga ima gor samo takrat, ko res močno pada dež, da je manj mokra. Sušilnika za lase se boji in zakaj bi ji povzročali dodatni stres. Moker pes ne sodi ne na kavč in ne na posteljo, njena dlaka pa je tako gosta, da je s tremi brisačami ne zbrišem do suhega. Sicer ji je malo prekratek, kakih 10 cm, a bo že.

Tako. Naša pasja obutev in oblačila so obrazložena. Kdaj in zakaj.

Žal pa obstajajo skrajnosti na tem področju. Še posebno pri modnih pasmah, manjših pasmah, kot so francoski buldog (naj spomnim, da je bil Ben »frenči«), mopsi, yorkiji, španjeli, bostonski terierji in seveda čivave. Verjetno sem kakšno pasmo pozabila našteti. Ja pudlji, pritlikavi in pa toy pudlji.

5 dežnih plaščev. 5 puhastih bundic za v sneg. 5 ali več ovratnic, oprsnic, povodcev. K bundicam pripadajoče kape in poleti h kapici pripadajoči lak za na nohte – kremplje.

Vem in poudarjam, da so psi različni po sestavi dlake, spet drugi (dolgodlaki psi) trpijo v snegu, saj se jim na dlaki naredijo velike trde snežne kepe, psi brez poddlake se tresejo že pri petih stopinjah. In ja, v letu 2020 imamo ogromno možnosti, da jih ne zebe. Ampak veste kaj, tudi tista bundica mu ne bo pomagala, če z malimi golimi tačkami stoji v snegu do ušes dve uri.

Zakaj so psi v stanovanjih oblečeni v puloverje?

Ko je sezona ogrevanja, določeni dobijo suho kožo ali prhljaj (Biba je bila taka). Zakaj jih potem še dodatno oblačiti, da jim koža ne diha? In potem oblečene še bolj oblečejo in jih pregrete peljejo ven. Tega res ne razumem.

In zakaj, zakaj naj bi imel pes nalakirane kremplje? Da je lepši, bolj moden? Da je v skladu z nohti svoje lastnice? Tega enostavno me morem razumeti. Kaj razmišljajo taki ljudje in kako bi jih klasificirali psihologi. S tem psa res »mučijo«, kot tisti, ki dajo psu za vrat 50 kg težko verigo. Pa spet ne razumem, kaj želijo s tem povedati, pokazati.

Danes je v specializiranih poslovalnicah, še posebej pa na spletu, tako veliko izdelkov za pse, da se človeku ob ponudbi zmeša. Vendar jaz ne vidim nobene, res nobene dodane vrednosti, razen tega, da nam uspešno vlečejo denar iz žepa. Ko pa veterinar izstavi račun za oskrbo bolezni, morda poškodbo, pa ne morejo poravnati računa.

Spoštovani lastniki psov. Naši kosmatinci vsega tega ne potrebujejo. Psi so unikatna bitja in vsak po svoje je svoj biser. Ta biser se nahaja v njihovi duši, odseva pa v njihovih zvestih očeh. Vse ostalo je samo fasada, kič in nepotrebna navlaka.

 Srečno.

O AVTORICI

Anja Germšek je lastnica psa od svojega 19. leta. S svojo znamko PasjiLajf želi širši javnosti pokazati, kakšno je življenje s psom. "V Sloveniji imamo goro pasjih strani, forumov, ki obravnavajo vse možne situacije, nikjer pa še nisem zasledila osebne izpovedi, podobne moji. Zato bom tu enkrat mesečno razmišljala o temah, ki zaposlujejo vse lastnike psov, o strahovih, ki se porajajo pri ljudeh glede oskrbe psa, bolezni, šolanja in vsega, kar s seboj prinese pravo pasje življenje."