Naenkrat so povsod, nato pa obležijo mrtve: kaj se dogaja s krilatimi mravljami

Če ste te dni na terasi, balkonu, dvorišču ali ob oknih nenadoma opazili veliko drobnih črnih žuželk s prosojnimi krili, ste jih morda najprej zamenjali za mušice. Še bolj nenavadno je, ko jih čez nekaj časa veliko obleži na tleh, okoli njih pa ostanejo raztresena krila. Čeprav je prizor lahko precej neprijeten, gre največkrat za povsem naraven pojav.

Žuželke na fotografijah niso mušice, temveč krilate mravlje. Gre za spolno zrele osebke – mlade kraljice in samce –, ki se ob določenem času odpravijo na tako imenovani paritveni oziroma svatbeni let. Njihova naloga je zagotoviti naslednjo generacijo mravelj in nastanek novih kolonij.

Od kod se naenkrat vzame toliko krilatih mravelj

Večino leta pri mravljah opazujemo predvsem delavke, ki so brez kril. Skrbijo za gnezdo, iščejo hrano in negujejo zarod. Ko je kolonija dovolj razvita in nastopi primeren čas, pa proizvede tudi novo generacijo samcev in mladih kraljic s krili.

Ti lahko iz gnezda vzletijo v zelo velikem številu in pogosto približno istočasno z osebki iz drugih bližnjih kolonij. Prav zato se včasih zdi, kot da so se krilate mravlje pojavile nenadoma in jih je v zraku na stotine ali celo več.

Takšno množično rojenje ni naključje. Veliko število osebkov poveča možnost, da bodo samci in kraljice našli primernega partnerja, hkrati pa je posamezna mravlja v veliki množici manj izpostavljena plenilcem.

Zakaj začnejo rojiti ravno določen dan?

Na čas paritvenega leta vplivajo vrsta mravlje in vremenske razmere. Pri številnih vrstah množičen izlet sovpada s toplim in mirnim oziroma malo vetrovnim vremenom. Rojenje lahko opazimo tudi po obdobju dežja, ko se vreme izboljša.

Zato se lahko zgodi, da jih več dni skoraj ne opazimo, nato pa se ob ugodnih razmerah naenkrat pojavijo veliki roji. Ne gre torej nujno za en sam »dan letečih mravelj«, temveč se lahko rojenje na določenem območju ponavlja v več valovih.

Kaj se dogaja med njihovim letom?

Namen kril je predvsem ta, da se mlade kraljice in samci oddaljijo od matične kolonije in se srečajo z osebki iz drugih gnezd.

Med paritvenim letom pride do parjenja, nato pa se poti samcev in kraljic hitro razidejo. Za samce se s tem njihov življenjski cikel praktično konča, oplojene kraljice pa čaka precej zahtevnejša naloga: poiskati morajo primeren prostor za novo kolonijo.

Zakaj jih potem toliko pomre?

Prav kupčki mrtvih krilatih mravelj marsikoga prestrašijo. Lahko se pojavi vtis, da je žuželke nekaj zastrupilo ali da se je zgodilo kaj nenavadnega, vendar je množičen pogin po rojenju lahko normalen del njihovega življenjskega cikla.

Samci imajo namreč predvsem eno nalogo – oploditi mlade kraljice. Po paritvenem letu živijo le še kratek čas in nato poginejo.

Tudi vse mlade kraljice niso uspešne. Po pristanku morajo poiskati varno mesto, kjer bi lahko zasnovale novo kolonijo. Na poti jih lahko pojedo ptice, pajki in drugi plenilci, izpostavljene so vremenu, izsušitvi in številnim drugim nevarnostim. Le del jih bo uspešno ustanovil novo mravljišče.

Zato množica mrtvih osebkov na tlakovcih, okenski polici ali terasi po večjem roju sama po sebi še ni dokaz, da je bilo uporabljeno škropivo ali da se v okolju dogaja kaj nenavadnega. Pogin številnih osebkov je lahko naraven del njihovega življenjskega cikla.

Zakaj so okoli njih raztresena krila?

Po rojenju lahko ostane še en precej značilen prizor: po tleh ležijo posamezna prosojna krila, mravelj pa skoraj ni več.

Oplojena kraljica kril po parjenju ne potrebuje več. Ko pristane, jih odstrani in začne iskati primeren kraj za ustanovitev novega gnezda. Zato so odvržena krila značilen znak, da so na tem območju po paritvenem letu pristale oplojene kraljice.

Pri številnih vrstah oplojena kraljica po najdbi primernega prostora začne novo kolonijo. Iz prvih jajčec se razvijejo delavke, ki pozneje prevzamejo iskanje hrane in skrb za gnezdo.

Kako vemo, da ne gre za mušice

Krilato mravljo najlažje prepoznamo po obliki telesa. Med oprsjem in zadkom ima značilno močno zožen »pas«, medtem ko je telo muh in mušic na tem mestu precej bolj enakomerno.

Značilne so tudi kolenčasto upognjene tipalnice. Mravlje imajo dva para kril, pri čemer so sprednja praviloma večja od zadnjih.

Pri kraljicah je navadno dobro viden tudi precej močan oprsni del telesa. V njem so mišice, ki jih potrebujejo za polet.

So krilate mravlje okoli hiše razlog za skrb?

Če večji roj opazimo zunaj na vrtu, terasi, dovozu ali ob hiši, praviloma ni treba storiti ničesar. Gre za kratkotrajno naravno dogajanje, ki se bo zaključilo samo od sebe.

Nekoliko več pozornosti pa je smiselne, če se veliko krilatih mravelj pojavi v notranjosti hiše in očitno prihajajo iz iste špranje, stene, podboja ali drugega dela objekta. Množičen izlet krilatih mravelj iz notranjosti stavbe lahko pomeni, da je njihova kolonija v objektu.

Če v stanovanje prileti le ena ali nekaj krilatih mravelj, to samo po sebi še ne pomeni, da imamo gnezdo v hiši. Žuželke lahko preprosto priletijo skozi odprto okno ali pa oplojena kraljica išče primeren prostor za novo gnezdo.

Posamezne osebke lahko zato preprosto odstranimo ali posesamo in nekaj časa opazujemo, ali se pojav ponavlja.

Nenavaden prizor, za katerim se skriva naravni cikel

Če torej te dni nad vrtom ali dvoriščem zagledate roj drobnih črnih žuželk s krili, nekaj ur pozneje pa najdete mrtve osebke in raztresena krila, najverjetneje niste priča invaziji mušic.

Pred vašimi očmi se odvija le kratek, a za mravlje izjemno pomemben del njihovega življenjskega cikla. Za številne samce se bo zgodba tu končala, nekatere oplojene kraljice pa bodo prav v teh dneh začele povsem novo kolonijo.