Kaj povzroča kupčke zemlje na trati in kaj nam povedo o zdravju tal?

Na prvi pogled se zdijo drobni kupčki zemlje na zelenici ali vrtu kot znak neurejenosti, a prav nasprotno – so dokaz, da imate živo in rodovitno prst. Pod njihovo površino namreč delajo deževniki, nepogrešljivi pomočniki vsakega vrtičkarja.

Deževniki – kazalci zdravja tal

V enem kvadratnem metru zdrave zemlje jih lahko živi tudi do 400, njihova skupna teža pa na hektarju doseže štiri tone. Vsako leto predelajo približno 18 ton zemlje, s čimer izboljšujejo njeno strukturo in zračnost ter pomagajo pri razgradnji organske snovi.

Deževniki so izjemno občutljivi na kemikalije, zato so njihova številčnost in dejavnost pomemben pokazatelj kakovosti tal. V tleh, kjer prevladuje ekološki pristop brez pesticidov in mineralnih gnojil, jih je tudi do dvakrat več kot v konvencionalnih pridelovalnih sistemih.

Tudi raziskave Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru so pokazale, da je v tleh z ekološko pridelavo po spravilu zelja skoraj pol več deževnikov kot v tleh s konvencionalno obdelavo.

Kupčki zemlje na zelenici niso napaka narave, temveč dokaz, da vaš vrt živi. Foto K. Ž.

Zakaj se pojavijo kupčki?

Če ste to jesen opazili več kupčkov zemlje, je razlog povsem naraven. Zaradi pogostih padavin in razmočenih tal so se deževniki pomaknili v višje sloje zemlje – tako se izognejo pomanjkanju zraka, saj dihajo skozi kožo. Kupčki, ki jih puščajo za sabo, so njihovi iztrebki, bogati z dragocenimi hranili.

V enem letu lahko proizvedejo 30 do 100 ton iztrebkov na hektar, ki vsebujejo petkrat več dušika, sedemkrat več fosforja in enajstkrat več kalija kot okoliška prst. To je naravno gnojilo, ki si ga želi vsak vrtnar.

Naravni predelovalci in varuhi tal

Deževniki so ključni gradniki rodovitnosti – s predelavo organske snovi ustvarjajo humus, izboljšujejo zračnost in prepustnost zemlje ter pomagajo mikrobom ustvarjati rastlinam dostopna hranila.

Deževniki predelajo oz. prebavijo 18 ton zemlje letno. Foto: Mavric Pivk/Delo

Naravovarstvenik Anton Komat je v reviji Gea zapisal, da deževniki v treh mesecih lahko predelajo do 90 odstotkov vsega listnega odpada, kar dokazuje, kako nepogrešljivi so v naravnem ciklu.

Deževniki delajo tudi pozimi

Če tla pozimi ostanejo prekrita z rastlinsko rušo, odpadlim listjem ali pokošeno travo, deževniki ne počivajo – še naprej predelujejo organske snovi in skrbijo, da se zemlja ne izsuši in ne zbije.

Zato je priporočljivo, da vrt v hladnih mesecih nikoli ne pustite popolnoma gol – naj bo vedno nekaj, kar varuje vaše »vrtne sodelavce«.

Kupčki zemlje na zelenici niso napaka narave, temveč dokaz, da vaš vrt živi.

Vsak kupček pomeni aktivnega deževnika – nevidnega, a izjemno pomembnega sodelavca, ki vsak dan skrbi, da bo vaš vrt še rodovitejši.