Majhen pes, velik račun: zakaj so med najdražjimi prav miniaturne pasme

Ko bodoči lastniki izbirajo psa, pogosto predvidevajo, da bo manjša pasma pomenila tudi nižje stroške. Manj hrane, manj prostora in navidezno manj zahtevna oskrba naj bi pomenili tudi manjšo obremenitev družinskega proračuna. Toda analiza avstralske primerjalne platforme Compare the Market kaže, da je slika precej bolj zapletena.

Po njihovem izračunu so med najdražjimi pasmami za dolgoročno lastništvo prav nekatere manjše pasme psov. Razlog ni v porabi hrane, temveč predvsem v daljši življenjski dobi in višjih stroških zdravstvene oskrbe.

Dolga življenjska doba pomeni tudi več stroškov

Pri izračunu skupnih stroškov so avtorji upoštevali nakup psa, prehrano, veterinarsko oskrbo, nego in zavarovanje skozi celotno življenje živali. Ugotovili so, da se pri manjših pasmah zaradi daljše življenjske dobe stroški nabirajo bistveno dlje kot pri številnih večjih psih.

Medtem ko številne velike pasme živijo od 10 do 12 let, lahko yorkshirski terierji, pritlikavi šnavcerji in ši-cuji pogosto dočakajo tudi 15 let ali več. Dodatna leta pomenijo več rednih pregledov, cepljenj, nege in morebitnih zdravstvenih posegov.

Prav zaradi tega je lahko dolgoročni finančni zalogaj pri majhnem psu večji, kot bi pričakovali glede na njegovo velikost.

Izračunali smo: koliko nas letno v resnici stane pes

Francoski buldog na vrhu lestvice

Po analizi je najdražja pasma za lastništvo francoski buldog. Ocenjeni skupni stroški skozi njegovo življenjsko dobo znašajo dobrih 35.000 evrov.

Pomemben razlog so zdravstvene težave, značilne za brahicefalične pasme s kratkim gobcem. Francoski buldogi imajo pogosteje težave z dihanjem, kožo, očmi in hrbtenico, zaradi česar so veterinarski stroški pogosto višji od povprečja.

Francoski buldog se je v avstralski analizi stroškov lastništva uvrstil na vrh lestvice najdražjih pasem, predvsem zaradi pogostih zdravstvenih težav in visokih veterinarskih stroškov. Foto Banana Images/Shutterstock

Katere pasme so se izkazale za najugodnejše?

Na drugi strani lestvice so se znašle predvsem srednje velike in večje pasme. Čeprav pojedo več hrane, njihova krajša življenjska doba in praviloma manj zahtevna zdravstvena oskrba v povprečju pomenita nižje skupne stroške.

Rezultate je treba brati previdno

Pri interpretaciji rezultatov velja previdnost. Analiza temelji na avstralskih cenah veterinarskih storitev, pasjih zavarovanj, hrane, nege in drugih storitev, ki se lahko precej razlikujejo od slovenskih. V Sloveniji so stroški zdravstvene oskrbe živali praviloma nižji kot v Avstraliji, hkrati pa zavarovanje hišnih ljubljenčkov še ni tako razširjeno kot v nekaterih angleško govorečih državah.

To pomeni, da končnih zneskov iz raziskave ne moremo neposredno prenesti v slovensko okolje. Na dejanske stroške lastništva vplivajo tudi življenjski slog psa, zdravstveno stanje, kakovost prehrane, pogostost obiskov pri veterinarju in odločitve posameznega lastnika.

Se na pot odpravljate s hišnim ljubljenčkom? Strokovnjaki želijo, da veste tole (z res uporabnimi nasveti veterinarke)

Kljub temu analiza opozarja na pomembno dejstvo: pri izbiri psa ni smiselno gledati zgolj velikosti živali. Dolgoživost pasme, morebitne dedne zdravstvene težave in pričakovani stroški oskrbe so pogosto veliko pomembnejši dejavniki od tega, koliko hrane bo pes pojedel vsak dan.

Gre sicer za komercialno analizo avstralskega primerjalnika zavarovanj Compare the Market in ne za neodvisno znanstveno raziskavo, zato je rezultate smiselno razumeti predvsem kot orientacijsko oceno dolgoročnih stroškov lastništva posameznih pasem.