

Ste se kdaj vprašali, kako vaš pes vedno ve, kdaj potrebujete bližino? Ko imate slab dan, se tiho usede k vašim nogam. Ko ste veseli, skače okoli vas. Ko povzdignete glas, postane previden. Na nek način bi lahko rekli, da bere vaše misli. In to v resnici počne z neverjetno natančnostjo preko svojih izjemno ostrih čutil.
Psi imajo v možganih posebna področja, namenjena prepoznavanju glasov. Ne zaznajo le besed, temveč so odlični v razbiranju tonov. Vesel, igriv naglas jih sprosti, oster in napet glas jih požene v pripravljenost. Znanstvene raziskave so po pisanju portala Science alert pokazale, da se ob čustveno obarvanih zvokih, na primer smehu, joku ali jeznem vzkliku, aktivirajo deli pasjih možganov, ki so povezani z obdelavo čustev. Vaš pes torej sliši veliko več kot le ukaz. Sliši vaše razpoloženje.
Psi so tudi izvrstni opazovalci. Razlikujejo med nasmehom in jezo, med sproščenim in napetim izrazom. Še več. Ko gledajo obraz svojega skrbnika, se v njihovih možganih aktivirajo centri za nagrajevanje. Vaš pogled zanje pomeni varnost. Zanimivo pa je tudi dejstvo, da svoj pogled pogosto usmerijo na levo stran lastnikovega obraza, kjer so čustveni izrazi najizrazitejši. To kaže, da čustev ne le opazijo, temveč jih tudi globlje procesirajo.
Psi z izjemno natančnostjo berejo človeška čustva: preko glasu, obrazne mimike, telesnih odzivov in celo kemičnih signalov v vonju.
Ste kdaj opazili, da je vaš pes nemiren, ko ste pod stresom, ali pa zaspi ob vas, ko se končno umirite? Gre za pojav, ki mu strokovnjaki pravijo čustvena nalezljivost, v resnici pa gre za osnovno obliko empatije. V nekaterih raziskavah so zaznali celo usklajevanje srčnega utripa med psom in lastnikom v stresnih situacijah. To seveda ne pomeni, da pes razume vaše skrbi, pač pa da jih izjemno dobro začuti. Vez je namreč fiziološka, ne le čustvena.
Psi svet zaznavajo predvsem s svojim smrčkom. In tudi naša čustva imajo svoj vonj. Študije so pokazale, da psi drugače reagirajo na pot osebe, ki je prestrašena, kot na pot sproščenega človeka. Vaša tesnoba ima namreč kemični podpis, ki ga pes hipoma zazna, zato ni presenetljivo, da se ob vaši napetosti umakne ali pa postane bolj zaščitniški.
Vez med človekom in psom je tudi biološka – pogled in bližina sprožata izločanje oksitocina, hormona povezanosti, ki krepi občutek varnosti in pripadnosti.
Prav posebno vlogo pri povezanosti med človekom in psom pa ima hormon oksitocin, znan kot hormon ljubezni oziroma bližine. Ko si s psom izmenjate miren, nežen pogled, raven tega hormona pri obeh naraste. Podobno se dogaja med staršem in dojenčkom, pa tudi med odraslimi ljudmi. Ta biološka povratna zanka krepi vez, občutek varnosti in pripadnosti. Zanimivo je, da pri volkovih, tudi, če so bili vzgojeni med ljudmi, tega učinka v preteklih raziskavah ni bilo zaznati, kar pa nakazuje, da se je tovrstna zanka razvila prav skozi dolgotrajno sobivanje človeka in psa.