

Hišni ljubljenčki so zelo pomemben del naših življenj. Skrbijo za našo družbo, veselje in občutek povezanosti. Nove raziskave pa kažejo, da imajo na naše dobro počutje precej večji vpliv, predvsem na ohranjanje kognitivnih sposobnosti v starejših letih. Nedavna študija, objavljena v reviji Scientific Reports, je namreč razkrila, da imata pes in mačka izjemno pozitiven učinek na upočasnjevanje človekovega kognitivnega upada.
Raziskava, ki je temeljila na obsežnih podatkih evropske ankete o zdravju in upokojevanju, je v obdobju osemnajstih let spremljala odrasle, stare 50 in več let. Analiza je pokazala, da imajo lastniki psov v svoji starosti bolje ohranjene določene vrste spomina. Ugotovili so, da si lastniki psov nove informacije zapomnijo precej bolje in slednje tudi učinkoviteje prikličejo. Nasprotno pri lastnikih mačk sicer niso opazili enakega izboljšanja spomina, so pa ti posamezniki doživljali počasnejši upad in daljše ohranjanje jezikovne sposobnosti.
Raziskovalci predpostavljajo, da razlog tiči v kombinaciji fizične aktivnosti, čustvene opore in socialne stimulacije, ki pozitivno vpliva na ohranjanje možganskih funkcij. Skrb za psa namreč vključuje redne sprehode, igro in gibanje na svežem zraku. Ta vsakodnevna rutina povečuje fizično aktivnost, ki je eden ključnih dejavnikov za ohranjanje zdravega možganskega delovanja. Redno gibanje izboljšuje prekrvavitev možganov, tvori nove nevronske povezave ter zmanjšuje tveganje za različne kognitivne motnje.
Pri mačkah fizični vidik sicer ni tako izrazit, vendar pa te družabnice kljub temu lastnikom nudijo pomembno čustveno podporo. Sobivanje z mačko ustvarja občutek bližine, rutine in varnosti. Čustvena stabilnost in zmanjšanje stresa pa sta tesno povezana z boljšo kognitivno odpornostjo. Znižana raven stresa namreč pomeni manj kortizola, hormona, ki lahko ob dolgotrajno povišanih vrednostih škoduje ravno delom možganov, povezanih s spominom in učenjem.
Poleg tega hišni ljubljenčki, zlasti psi, predstavljajo pomemben vir socialne interakcije. Sprehodi s psom pogosto vodijo v spontan pogovor z drugimi lastniki ali mimoidočimi. To krepi občutek pripadnosti in zmanjšuje osamljenost, socialna aktivnost pa je dokazano ključni varovalni dejavnik pred hitrim kognitivnim upadom, saj na ta način naši možgani ostajajo dejavni.
Skrb za psa ali mačko je tako veliko več kot le majhna življenjska izbira. Je pomembna naložba v zdravje možganov in čudovita simbioza med človekom in živaljo. Medtem ko mi svojim ljubljenčkom nudimo hrano, zavetje in ljubezen, nam oni vračajo nenadomestljive koristi, ki naš um dolgoročno ohranjajo bister in stabilen.